Dan Zemlje praznujemo vsako leto 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji v več kot 192 držav po vsem svetu. Praznovanje se je prvič organiziralo leta 1970 in ga zdaj koordinira globalna mreža Dneva Zemlje (Earth Day Network).
Leto poprej, 28. januarja 1969 je v zalivu Santa Barbara v Kaliforniji prišlo do velike ekološke katastrofe, ko je iz vrtine z naftne ploščadi divje brizgala nafta in se je v zalivsko morje izlilo več kot enajst milijonov litrov nafte in poleg drugih živih bitij pomorilo več kot deset tisoč obmorskih ptic, delfinov, tjulnjev in morskih levov. Organizirali so se okoljski aktivisti in oblikovali okoljske predpise, pričeli z okoljsko vzgojo in ustanovili Dan Zemlje, ki je na prvo obletnico katastrofe v morskem kanalu Sanata Barbari nosil ime Dan okoljskih pravic Santa Barbare.
Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John McConnell v počastitev Zemlje in koncepta miru predlagal, da bi ga prvič praznovali 21. marca 1970, na prvi pomladni dan na severni polobli, a se je utrdil kasnejši datum, ko se je 22. aprila 1970 (po še nekaj velikih okoljskih katastrofah v ZDA) dvajset milijonov Američanov (takrat je bila to desetina vsega ameriškega prebivalstva!) in študentov s številnih univerz in na stotine prebivalcev mest ZDA podalo na ulice, da bi protestirali proti okoljski nevednosti in zahtevali novo pot za naš planet. Prvi Dan Zemlje je zaslužen za začetek sodobnega okoljskega gibanja in je zdaj priznan kot največji državljanski dogodek na našem planetu.
Leta 2009 je Generalna Skupščina Združenih narodov z resolucijo A/RES/63/278 razglasila Mednarodni dan matere Zemlje v kateri priznava, da so “Zemlja in njeni ekosistemi naš dom” in “da je treba spodbujati harmonijo z naravo in Zemljo”. Izraz Mati Zemlja se uporablja, ker “odraža soodvisnost ljudi, drugih živih vrst in planeta, na katerem vsi živimo,” so še zapisali.
Letošnja téma Dneva Zemlje je poziv, da spodbujamo harmonijo z naravo in Zemljo, da se zavedamo, da intenzivno spreminjanje narave, ki jih povzroča človek, je dejansko pogubno: prekomerna sečnja gozdov, geoinženiring, hudi posegi v biotsko raznovrstnost z intenzivnim kmetijstvom, kjer so dovoljeni številni zelo strupeni pripravki, ki uničujejo celotno mikrobioto tako v živinoreji kot v intenzivnem poljedeljstvu, na primer glifosat, ki mu je RS konec novembra 2023 celo podaljšala dovoljenje za uporabo za nadaljnjih 10 let, z neodgovornim ravnanjem z odpadki, ko so strupi že prodrli v podtalnico, ko dandanes plastične smeti preplavljajo reke, oceane, jezera in tudi samo streho sveta – Mont Everest.
OZN na svoji spletni strani navaja, če povzamem, da smo ljudje soudeleženi v kazniva dejanja, ki motijo biotsko raznovrstnost poleg zgoraj navedenega tudi z nezakonito trgovino s prostoživečimi živalmi. OZN nas spodbuja, da, citiram: “Obnova naših poškodovanih ekosistemov bo pomagala odpraviti revščino, se boriti proti podnebnim spremembam in preprečiti množično izumrtje. Vendar nam bo uspelo le, če bomo vsi sodelovali,” in nas še nagovori, da “potrebujemo premik k bolj trajnostnemu gospodarstvu, ki deluje tako za ljudi kot za planet, spodbujajmo harmonijo z naravo in Zemljo, ter naj se Pridružimo globalnemu gibanju za obnovo našega sveta!”
Žal pa nihče ne podaja konkretnih rešitev, nasprotno, OZN, ko ne uporabi vseh svojih moči, da bi dejansko tudi regulirala, kar nam svetuje, nekako dopušča, da države še nadalje sprejemajo take zakone, ki omogočajo okoljsko nevarnim multinacionalkam, ki se požvižgajo na okoljske katastrofe, da še naprej delujejo za kapital na račun življenja na Zemlji.
Dan matere Zemlje nas opominja, naj ravnamo z našim edinim za življenje primernim planetom varno in preudarno kot posamezniki in kot družba. Kaj lahko posameznik naredi za zdrav planet Zemljo? Za zečtek lahko premislimo o svojih potrošniških navadah in jih spremenimo kolikor se le dà na čimveč področjih.
Šolam in fakultetam je v tednu, ko obeležujemo mednarodni Dan Zemlje, v sodelovanju z Biotehniško fakultete Univerze v Ljubljani in Akademske raziskovalne mreže Slovenije, na spletu na voljo slovensko podnaslovljen film Žejni svet režiserja in fotografa Yanna Arthus-Bertranda. Žejni svet je izjemno 90-minutno potovanje okoli sveta, kjer se fotograf ukvarja z enim od največjih izzivov za preživetje človeka – vodo.
Vir foto: https://www.bewsys.com/resources/international-mother-earth-day
