Učne težave pri učencih navadno prvi prepoznajo učitelji, ki otroka poučujejo. Na prvi stopnji torej pomoč nudi učitelj, ki otroka uči. Pri premagovanju učenčevih učnih težav sodeluje s starši in z drugimi strokovnimi delavci na šoli, ki učijo učenca ali so ga že učili. Z upoštevanjem dobre poučevalne prakse in otrokovih težav zagotavlja ustrezne časovne, metodične in prostorske prilagoditve, uporablja primerne pripomočke ipd. Učitelj in ostali sodelujoči skupaj ustrezno, dokumentirajo in evalvirajo proces pomoči.

Če otroku pomoč učitelja ne zadošča in le-ta ne napreduje, se v proces pomoči vključi šolska svetovalna služba. V tem temeljno profesionalnem odnosu soustvarjanja svetovalni delavec svetuje učencu, daje individualno ali skupinsko obliko pomoči, svetuje tudi učitelju in  staršem Na tej stopnji pomoči se individualni projekt pomoči začne voditi v učenčevi osebni mapi, kamor se vključi tudi pisno mnenje učitelja (kratka predstavitev učenčevih težav, uporabljenih prilagoditev oziroma oblik pomoči pri pouku, dopolnilnem  pouku  ter  v  podaljšanem  bivanju,  oceno  njihove  učinkovitosti  ter  predlogi glede nadaljnjih ukrepov pomoči). Na tej stopnji pomoči učencu z učnimi težavami mora šolska svetovalna služba pridobiti pisno soglasje staršev.

Kadar so težave kljub pomoči učitelja in pomoči svetovalne službe še vedno prisotne, se lahko otroka vključi v dodatno individualno ali skupinsko pomoč. Delo z njim mora biti skrbno beleženo in vrednoteno. Po potrebi se opravijo še dodatni diagnostični postopki (pri bolj zapletenih težavah se v obravnavo vključujejo tudi specializirane zunanje strokovne ustanove). Pomembno je, da je učenčev napredek tudi na tej stopnji pomoči skrbno spremljan in sproti vrednoten.

Če pomoč na dosedanjih stopnjah ne zadostuje, se lahko starši po pomoč obrnejo na katero izmed zunanjih ustanov. Strokovnjaki (psiholog, specialni pedagog in drugi profili strokovnjakov) izvedejo z otrokom poglobljeno diagnostično ocenjevanje in podajo svoje mnenje o vrsti in obsegu njegovih težav (napišejo strokovno poročilo). Projekt pomoči učencu z učnimi težavami se tako nadaljuje z okrepljeno  pomočjo  zunanjih  strokovnih  delavcev.  Tudi  ukrepi  pomoči  na  tej  stopnji se skrbno načrtujejo, dokumentirajo in evalvirajo.

Če je na podlagi sklepne evalvacijske ocene pomoči četrte stopnje strokovno mnenje šole, da učenec z izrazitejšimi specifičnimi učnimi težavami potrebuje več prilagoditev in pomoči, potem se staršem predlaga usmerjanje v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno  pomočjo,  ki  za  učenca  pomeni  nadaljevanje  izvirnega  projekta  pomoči  v  okrepljeni obliki: s še več prilagoditvami in s še več pomoči.

Vir:  Magajna, L., Čačinovič Vogrinčič G., Kavkler M., Pečjak S., Bregar Golobič K., (2008) Koncept dela: učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.

Učne težave v osnovni šoli