
Ptice selivke imajo svoj svetovni dan tudi pri Organizaciji združenih narodov, ki ga praznujemo vsako drugo nedeljo v mesecu maju kot tudi v oktobru od leta 2006 z različnimi organiziranimi prireditvami, kot so festivali ptic, izobraževalni programi in izleti z opazovanjem ptic.
Svetovni dan ptic selivk je bil ustanovljen v okviru Sporazuma Združenih narovdov o ohranjanju afriško-evroazijskih vodnih ptic selivk za ozaveščanje o selitvah povezanih med regijami sveta in za mednarodno sodelovala za njihovo ohranjanje.
Letošnja tema Svetovnega dneva ptic selivk je ustvarjanje pticam prijazna mesta in skupnosti, ki nas ozavešča o številnih izzivih, s katerimi se soočajo ptice selivke zaradi človeških dejavnosti in širjenja urbanega razvoja. Kampanja se bo zavzemala za strateško urbanistično načrtovanje in prizadevanja za ohranjanje narave, ki vključujejo prakse prijazne pticam in s tem zagotovila, da bodo naše skupnosti postale zatočišče za te izjemne popotnike. Tema za leto 2025 spodbuja ukrepanje vseh sektorjev, vključno z nacionalnimi in lokalnimi vladami, podjetji, skupnostnimi skupinami in posamezniki po vsem svetu.
Ptice lahko najdemo povsod: v mestih in na podeželju, v parkih in na dvoriščih, v gozdovih in gorah ter na mokriščih in ob obalah. Povezujejo vse te habitate in povezujejo tudi nas ter nas opozarjajo na lastno povezanost s planetom, okoljem, divjino in med seboj. S sezonskimi selitvami nas ptice selivke tudi redno opozarjajo na cikle narave, ki kot globalni ambasadorji narave povezujejo različne kraje našega planeta in nas ponovno povezujejo z naravo.
Znanstveniki so po vsem svetu preučevali tudi posreden vpliv pandemije na ptice in druge prostoživeče živali. Preučevali so, kako je “antropavza” – tako imenovana globalna zaustavitev človeške dejavnosti ob razglasitvi pandemije z “lockdown-om” – ko so se upočasnile številne dejavnosti z omejevanjem gibanja ljudi in prometnih sredstev, so ljudje po vsem svetu poslušali in opazovali ptice kot še nikoli doslej. Za številne ljudi po svetu je bila ptičja pesem tudi vir tolažbe in veselja, ki je ljudi povezovala med seboj in z naravo, ko so nas pandemične razmere priklenile na ozko območje gibanja. Letošnja tema ob svetovnem dnevu ptic selivk nas tudi nagovarja k razmisleku, koliko je zeleni prehod s postavljanjem vseštevilnejših vetrnih turbin za proizvodnjo električne energije dejansko zelen. Ugotovitve so že znane, da vetrtne turbine znatno motijo življenje živali in tudi ljudi zaradi različnih dejavnikov, kot so: hrup, elektromegnetno valovanje in tudi sama mehanika – rotiranje vetrnih lopat, a se gigantska industrija povezana s spodbujanjem proizvodnje, s trgovanjem in postalvljanjem vetrnih turbin na vse pretege trudi minimalizirati ali pa celo zanikati, da ima ta “zeleni izum” kakršne koli negativne posledice na zdravje in življenje živih bitij.
V Sloveniji deluje krovno Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ustanovljeno leta 1979 in je skupaj s še 120 državami polnopravni član najstarejše mednarodne naravovarstvene organizacije BirdLife International. V spletni povezavi so pradvajana oglašanja nekaterih drobnih travniških živalic, regic, urhov, krastač in žab, mnogih evropskih ptic stalnic in tudi ptic selivk.
Vir foto: The City of Asheville