Svetovni dan stranišč praznujemo vsakega 19. novembra z namenom premagati predsodke okoli stranišč in opozoriti, da mora biti izgradnja kanalizacijske infrastrukture ter izgranja in dostopnost stranišč globalna prioriteta. Pod okriljem Organizacije združenih narodov obeležujemo svetovni dan stranišč od leta 2013. Ocenjuje se, da da kar 3,6 do 4,2 milijardi ljudi po vsem svetu nima urejenih stranišč, iztrebljanje opravljajo na prostem, kar poleg temeljnega dostojanstva predstavlja zelo veliko tveganje zbolevanja zaradi nevarnih in smrtonosnih nalezljivih bolezni, ki se širijo s človeškimi iztrebki. V Sloveniji je brez notranjih stranišč še vedno okoli 19.000 prebivalcev, največ v Prekmurju.
Sanitarna oskrba je ena od temeljnih človekovih pravic, zato resolucija OZN poziva države po vsem svetu, naj pristopijo k reševanju straniščne in kanalizacijske problematike v najširšem kontekstu, ki pospešuje higieno, zagotavlja osnovne sanitarne storitve, čiščenje odpadne vode ter njihovo ponovno uporabo v okviru celostnega upravljanja voda.
Ključna sporočila, ki bi jih morali poznati ob svetovnem dnevu stranišč 2024, OZN navaja:
Stranišča so prostor za mir: Ta bistveni prostor, ki je središče našega življenja, bi moral biti varen. Toda za milijarde ljudi so sanitarije ogrožene zaradi vojn, podnebnih sprememb, katastrof in zanemarjanja.
Stranišča so prostor za zaščito: Z ustvarjanjem ovire med nami in našimi odpadki so sanitarne storitve bistvenega pomena za javno zdravje in zdravje okolja. Ko pa so straniščni sistemi neustrezni, poškodovani ali pokvarjeni, se onesnaženje širi in sprožijo smrtonosne bolezni.
Stranišča so prostor za napredek: Sanitarije so človekova pravica, ki ščiti dostojanstvo vsakogar in še posebej spreminja življenja žensk in deklet. Več naložb in boljše upravljanje sanitarij sta ključnega pomena za pravičnejši in mirnejši svet.
Prva stranišča so se pojavila v Mezopotamiji pred pet tisoč leti. Stari Egipčani in Grki na tem področju niso prinesli omembe vrednih izboljšav, šele Etruščani so na ozemlju današnje Italije v 7. stoletju pred našim štetjem ugotovili, da pospravljanje človeških odpadkov spada med prednostne naloge civilizirane družbe. Od Etruščanov so se učili tudi Rimljani. Propad rimskega imperija, konec antike in vdor barbarskih plemen so botrovali spremembam na splabše – veliko potrebo se je opravljalo na ulice vse dokler mesta niso uvedla dragonskih kazni za zlivanje nočnih posod skozi okna na ulice. V Ljubljani so leta 1882 zgradili prvi kanal za odpadne vode. Po odloku so morale meščanske hiše zgraditi (vsaj) ene sanitarije za celo hišo. Takrat so obstajala le stranišča “na štrbunk”. Ta stranišča so bila skupna za več družin prebivalcev meščanske hiše in postavljena na skupnem hodniku, v pritličju ali pa “gangu”. Novost se ni dobro prijela vseh meščanov, saj je bilo opravljanje potrebe v mrzlem in seveda smrdečem prostoru, ki ga je uporabljalo več ljudi, manj privlačno kot tiso, ki so ga bili vajeni – v svojih spalnicah. Ker so meščani po stari navadi še vedno zlivali svoje nočne posode kar skozi okna na ulice, je mestni svet uvedel drakonske kazni za kršitelje in le tako prepričal meščane, da so pričeli uporabljati predpisana stranišča.
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen – Društvo KVČB s svojim delovanjem nudi vso podporo bolnikom s KVČB. V svojih prizadevanjih skrbijo tudi za širšo javnost, saj nas osveščajo o pomenu dostopnosti in urejenosti javnih stranišč in z vsakoletno akcijo ocenjevanja stranišč, ki poteka v dveh kategorijah – naj javno stranišče v občinah in na bencinskih servisih ob avtocestah v Sloveniji, pripomorejo, da se občine in bencinski servisi trudijo izboljšati javna stranišča za vse uporabnike. Ocenjevanje za Naj javno stranišče so izvajali v času od druge polovice maja do septembra 2024. Rezultate bodo letos razglasili 22. novembra 2024, ob 16. uri v prostorih Hotela Galaksija Trebnje. Društvo za KVČB je razpisalo tudi likovni natečaj, na katerem so sodelovali tudi učenci naše šole; 3.B je uvrščen v ožji izbor za skupinsko nagrado.
Vir foto: Dostop.si