Letos mineva 25 let, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo in akcijski program o kulturi miru. V tej deklaraciji je najbolj vključujoč organ Združenih narodov priznal, da mir »ne pomeni le odsotnosti konfliktov, ampak zahteva tudi pozitiven, dinamičen proces sodelovanja, kjer se spodbuja dialog in se konflikti rešujejo v duhu medsebojnega razumevanja in sodelovanja«.
V svetu z naraščajočimi geopolitičnimi napetostmi in dolgotrajnimi konflikti še nikoli ni bil boljši čas, da se spomnimo, kako se je Generalna skupščina ZN leta 1999 zbrala, da bi določila vrednote, potrebne za kulturo miru. Ti vključujejo: spoštovanje življenja, človekovih pravic in temeljnih svoboščin; spodbujanje nenasilja z izobraževanjem, dialogom in sodelovanjem; zavezanost mirnemu reševanju sporov; in zavezanost svobodi, pravičnosti, demokraciji, strpnosti, solidarnosti, sodelovanju, pluralizmu, kulturni raznolikosti, dialogu in razumevanju na vseh ravneh družbe in med narodi.
Generalna skupščina je v nadaljnjih resolucijah nadalje priznala pomen izbire pogajanj namesto konfrontacije in sodelovanja in ne drug proti drugemu. Ustava Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO verjame, da se “vojne začnejo v glavah ljudi, zato je treba v glavah ljudi zgraditi obrambo miru”. Prav ta koncept je zasnoval temo in logotip letošnjega obeleževanja mednarodnega dneva miru, “Kultiviranje kulture miru”. Ideje o miru, o kulturi miru je treba gojiti v glavah otrok in skupnosti s formalnim in neformalnim izobraževanjem, med državami in generacijami. Izobraževanje je eno glavnih sredstev za izgradnjo kulture miru.
Mednarodni dan miru je bil vedno čas za odlaganje orožja in spoštovanje premirja. Toda zdaj mora biti tudi čas, da ljudje vidijo človečnost drug drugega. Od tega je odvisno naše preživetje kot svetovne skupnosti.
Trenutno potekajo na svetu številne vojne. Ene trajajo že desetletja, druge vznikajo na novo. Na milijone ljudi je zaradi vojn izgubilo svoja bivališča, svojce, zbombardirana so cela mesta, vasi. Prebivalci nimajo niti hrane niti vode, humanitarne pomoči jih ne morejo doseči. Mirovniki ugotavljajo, da zaradi vojne povzročene zaradi interesov kapitala, nastradajo nedolžni ljudije, civilno prebivalstvo; med žrtvami je ogromno otrok. Danes živi 420 milijonov otrok na ozemljih kjer potekajo vojne. UNICEF navaja, da je bilo zaradi konfliktov (vojn) razseljenih več kot 30 milijonov otrok. Mnogi od njih so zasužnjeni, preprodajani, zlorabljeni izkoriščani, tudi ubiti. Veliko jih živi v negotovosti, brez uradnega priseljenskega statusa ali dostopa do izobraževanja in zdravstvenega varstva.
Mednarodni dan miru je leta 1981 ustanovila Generalna skupščina Združenih narodov. Dve desetletji pozneje, leta 2001, je Generalna skupščina soglasno izglasovala, da se 21. september označi za Mednarodni dan miru, za obdobje nenasilja in prekinitve ognja.
Vir foto: OZN