Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 2018 z resolucijo A/RES/68/251 razglasili 10. februar za svetovni dan stročnic. Letošnja tema svetovnega dneva stročnic “Stročnice – vnašanje raznolikosti v agroživilske sisteme” poudarja ključno vlogo stročnic pri spodbujanju raznolikosti – tako nad zemljo kot pod zemljo. Ko vključimo stročnice v našo prehrano in agroživilske sisteme, odklenemo bolj trajnostno, hranljivo in pravično prihodnost, so še zapisali na spletni strani OZN.
Stročnice so užitni plodovi, ki se gojijo za prehrano ljudi a tudi za prehrano goveda, četudi to ni njihova osnovna hrana in jim morajo govedorejci zaradi dodajanja soje v krmila (in tudi drugih krmil kot so koruza, žita) na poseben način prazniti vamp, da ne bi prišlo do presnovne acidoze (rumen acidoza), ki je za žival pogubna.
Ljudje brez omejitev lahko uživamo stročnice tako mlade cele stroke (mladi grah, stročji fižol), predvsem pa dozorela in posušena semena stročnic: leča, grah, čičerika, bob, soja in veliko različnih vrst fižola: beli, rdeči, češnjev, sivček…, ki jih moramo predhodno namakati v vodi, da se napnejo, da jih nato lahko skuhamo in uživamo.
Širom po svetu so stročnice pomembno in pogosto živilo. Poznamo veliko vrst stročnic: v Sredozemlju kuhajo jedi čičerike (humus/leblebi), pečen fižol v angleškem tradicionalnem polnem zajtrku, makedosnki tavče gravče, slovensko primorski oziroma italijasnki paštafižol, balkanski prebranac, japonski črni fižol, indijski mung dal, mehiški čaros (frioles charos) in še in še.
Že stoletja so stročnice bistvenega pomena za trajnostno kmetijstvo in prehrano. Ti majhni, a učinkoviti pridelki ne zagotavljajo le bistvenih hranil, temveč tudi podpirajo bolj zdravo prehrano in vzdržljive sisteme kmetovanja, zaradi česar so ključni vir prehrane tudi za najbolj ranljive skupnosti.
Stročnice so bogate s hranili in so odličen vir rastlinskih beljakovin, imajo malo maščob in so bogate z železom in s topnimi vlakninami, ki pomagajo k zniževanju holesterola in pomagajo tudi pri nadzoru krvnega sladkorja. Prav zaradi teh lastnosti zdravstvene organizacije priporočaja uživanje stročnic za obvladovanje nenalezljivih bolezni: diabetes, srčna obolenja in kot pomoč pri obvladovanju debelosti. Stročnice je razmeroma lahko gojiti, so pomemben pridelek zlasti v regijah, kjer meso in mlečni izdelki niso dostopni.: fižol, grah, leča, bob, čičerika, soja.
Stročnice so glede dušika samooskrbne, ne črpajo ga iz tal tako kot druge rastline, temveč so v sožitju z bakterijami iz rodu Rhizobium, ki v zameno za metabolno energijo vežejo dušik iz zraka v obliko, ki jo lahko rastlina uporabi. Zaradi tega so stročnice zelo koristne za rodovitnost tal in biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč, saj ni potrebno prsti gnojiti z umetnimi dušičnimi gnojili, ki za proizvodnjo rabijo fosilna goriva in v zrak spuščajo toplogredne pline. Zato so stročnice pomembne kulturne rastline, ki prispevajo k ublažitvi podnebnih sprememb.
Zaskrbljujoč podatek je, da so se v Evropi pridelovalne površine stročnic v zadnjih 50 letih zmanjšale za približno 62%. Na globalni ravni v Evropi proizvedemo manj kot 3% stročnic. V enakem obdobju pa se je proizvodnja evropske živinoreje povečala za 135%, s 17 na 40 milijonov ton letno. Evropa tako letno uvozi 37 milijonov ton soje iz držav Južne Amerike. Žal pa je ta pridelana s pomočjo genskega inženiringa in obdelovana na intenziven način, s ptevilnimi za človeški ljudi tudi škodljivimi preparati.
Zato naj velja slovesnki slogan: Kupuj lokalno pri domačih kmetovalcih.
Vir Foto: OZN