Mednarodni dan čiste energije je 26. januarja. To je datum ustanovitve Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA – International Renewable Energy Agency), globalne medvladne agencije, ustanovljene leta 2009 za podporo državam pri njihovih energetskih prehodih, služi kot platforma za mednarodno sodelovanje ter zagotavlja podatke in analize o tehnologiji čiste energije, o inovacijah, politikah, financiranju in naložbah. Zato je ta dan generalna skupščina OZN z resolucijo A/77/327 razglasila kot poziv k ozaveščanju in mobilizaciji ukrepov za pravičen in vključujoč prehod na čisto energijo v korist ljudi in planeta.
Ali res v korist vseh ljudi na planetu Zemlja? V korist vseh živih bitij našega planeta?
Energije iz obnovljivih virov, kot se jih na veliko oglašuje, so izdatno financirane in subvencionirane, pretakajo se ogromne količine denarja v milijardnih številkah in niso niti čiste niti zelene. Na primer, baterije same ne proizvajajo električne energije. Električna energija se v baterijah le shranjuje in iz nje črpa za končnega uporabnika. Te energije se proizvajajo drugje. V elektrarnah. Na premog, na uran, na zemeljski plin ali v dizelskih generatorjih.
Ali električni avtomobili res vozila brez emisij? Da, iz e-avtomobila ne vidimo in ne vohamo izpuhov, ker jih iz e-avta ni. A svoj onesnažujoč, za okolje zelo obremenjujoč oddtis imajo drugje, nekje daleč stran, v termoelektrarnah, v jedrskih elektrarnah na drugih in tretjih koncih sveta, v celotni verigi od pridobivanja rudnin, kemijskih elementov, proizvodnje sončnih panelov, vetrnih elektrarn in samih shranjevalnikov električne energije – baterij.
Približno 40 % električne energije prihaja iz elektrarn na premog, kar pomeni, da štirideset odstotkov električnih avtomobilov na cestah vozi na premog. No, seveda tudi na jedrsko energijo in na dizelske agregate. Tudi na sončne in vetrne elektrarne.
Povprečen e-avtomobil, ki ima baterijo težko 500 kg in je sestavljena iz več kot 6 tisoč posameznih litij-ionskih celic, poleg plastike vsebuje še:
12 kg litija
25 kg niklja
20 kg mangana
13 kg kobalta
90 kg bakra
18 kg aluminija,
za kar je potrebno nekje dalače sran v drugem svetu, tam, kjer te rude so, izkopati in s kemikalijami predelati:
12.000 kg rude za litij
14.000 kg rude za kobalt
2.500 kg rude za nikelj
12.000 kg rude za baker
Skupaj je te rude za 230.000 kg (230 ton), za 10 naloženih tovornjakov rude za izdelavo ene same baterije za en sam e-avto! Rudniki in predelovalnice za pridobivanje redkih kovin so nekje daleč stran od Evrope v tako imenovanem tretjem svetu in na Kitajskem. Ta industrija vse od izkopa, prečiščevanja do proizvodnje in transportov končnih izdelkov, brez katerih “zeleni prehod” v Evropi ni možen, je umazana v mnogih ozirih. Ljudje, ki so zaposleni na teh deloviščih in vsa ta širša območja so pod hudim zdravstvenim in ekološkim bremenom, naravni habitati so ogroženi, eksponentno izginjajo, poljščine so onesnažene, vsa narava na širšem območju je zastrupljene s težkimi kovinami, ljudje kronično zbolevajo, prezgodaj umirajo.
Moramo vedeti, da tudi v proizvodnji solarnih sistemov nastopajo številne kemikalije, ki se uporabljajo za pretvorbo silicija v obliko, ki se uporablja za solarne panele. Silicij je treba obdelati s solno kislino, žvepleno kislino, salpetično kislino, fluoridim vodikom, trikloretanom in acetonom. Potrebni so še: galij, arzenid, bakrov indijev galijev dizelenid in kadmijev telurid, ki so prav tako zelo strupene spojine. Silikonski prah predstavlja nevarnost za delavce in prebivalstvo na proizvodnjih območjih. Zavedati se moramo tudi, da solarnih panelov, ko odslužijo svojo dobo, ni mogoče reciklirati! Niso obnovljivi, niso čisti.
Vetrne turbine za svojo proizvodnjo ustvarijo velikanske stroške. Vsaka veterna turbina tehta 1700 ton in vsebuje 1300 ton betona, 300 ton jekla, 50 ton železa, 25 ton steklenih vlaken in vse tisto, kar generator potrebuje. Vsaka od treh lopat tehta ducat ton in ima življenjsko dobo od 15 do 20 let, a praksa kaže, da bistveno manj. Nato jih je treba zamenjati. Izrabljenih listov rotorja in drugih delov vetrnih turbin ne moremo reciklirati, ker še nimamo izdelane ne ideje ne tehnologije, kako to storiti. Obnovitev (renewable) ni možna.
Kako so povezane proizvodnje, ki le s svojim končnim izdelkom na videz izgledajo kot čiste eneregije, s klimatskimi spremembami, onesnaženjem številnih eko sistemov na Zemlji, katerih del je tudi človek, smo si julija, 2023 v ponovitvi ogledali francoski Dokumentarni film tudi na slovenski nacionalni televiziji, avtorjev Jean-Louis Perez in Guillaume Pitron Temna stran zelenih energij (The Dark Side of Green Energy, 2020), ki je nastal na podlagi knjige avtorja Guillaume Pitron z naslovom “Vojna težkih kovin” (The Rare Metals War).
Ob mednarodnem dnevu čiste energije se poklonimo naravi in se spomnimo, brez česa živa bitja ne moremo živeti. Razmislimo, kako ne uničiti in kako ohraniti, očistiti za življenje nujne dobrine kot so to zrak, voda in sončna svetloba.
Vir foto: AOL