Svetovni dan poezije je priložnost za počastitev pesnikov, oživitev ustnih tradicij pesniških recitacij, spodbujanje branja, pisanja in poučevanja poezije, spodbujanje zbliževanja med poezijo in drugimi umetnostmi, kot so gledališče, ples, glasba, slikarstvo… in povečanje prepoznavnosti poezije v medijih. Poezija združuje ljudi na vseh celinah. Zato so se pri Organizaciji združenih narodov, v Unescu odločili, da postane dan poezije svetovni dan in so ga na svoji 30. splošni konferenci v Parizu leta 1999 prvič sprejeli in določili 21. marec za svetovni dan poezije z namenom podpirati jezikovno raznolikost s pesniškim izražanjem in povečati možnost slišati tudi ogrožene jezike.
“Poezija ima moč, da nas prestavi iz našega vsakdana in nas opozori na lepoto, ki nas obkroža ter na vzdržljivost človeškega duha,” so bile besede generalne direktorice Unesca Audrey Azoulay ob 10. obletnici razglasitve mednarodnega leta biodiverzitete v katerem se počasti predvsem pesnike, ki opevajo naravo in odpirajo naravovarstvena vprašanja. Mnogi pesniki, Garcilas de la Vege, Victorja Hugoja, Aleksander Puškina, Sarojini Naidu so se po besedah Audey Azoulay že od nekdaj zavedali povezave med ljudmi in bogastvom narave.
Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost ter, da »urejena v besede, obarvana s podobami, poudarjena s pravo mero; moč, ki jo ima poezija, nima para. Poezija je intimna oblika izražanja, ki odpira vrata drugim, poezija bogati dialog, ki katalizira ves človeški napredek, in je v turbolentnih časih potrebna bolj, kot kadarkoli.”
Vir foto: UNESCO
