Materni jezik je primarni jezik, ker se ga naučimo kot prvega. Ta ima pri Organizaciji združenih narodov svoj mednarodni dan od leta 2000, ko so ga leto poprej na pobudo države Bangladeš sprejeli na Generalni konferenci OZN za izobraževanje, znanost in kulturo, svoje korenine pa ima v novembr 1999, ko ga prvi razglasil UNESCO (30C/62). Dan maternega jezika praznujemo vsakega 21. februarja.
Tema mednarodnega dneva maternega jezika 2024 je »Večjezično izobraževanje – steber učenja in medgeneracijskega učenja«. Letošnja tema se ujema s priporočili, ki so bila podana med vrhom Transforming Education Summit, kjer je bil poudarek tudi na izobraževanju in jezikih domorodnih prebivalcev.
Jezikovna raznolikost je vedno bolj ogrožena. Na svetu je približno 7117 še živih jezikov, a v nekaj generacijah lahko izgine več kot polovica jezikov, danes jih je 3.045 že ogroženih, med katerimi slovenščine še ni na uradnem seznamu ogroženih jezikov. Verjetno pa je ogrožen rezijanski jezik, ki ga sicer znanstveno uvrščajo med slovenska narečja in ga danes govori le še malo ljudi, ki živijo v ozki ledeniški dolini in po hribovjih v Italiji onstran Kanina. Nam najbližje ogroženi jeziki so: čakavska jezikovna skupina, ki je še v rabi na območjih Istre in tudi na jadranskih otokih, istroromanski jezik, ki se je razvil iz istrske ljudske latinščine, vendar je bil jezik skozi stoletja zaradi delnega vpliva Furlanije močno veneteziral, nam slovensko in hrvaško govorečim praktično nerazumljiv, ter ištrijanski jezik, istrsko narečje, ki ga govorijo tako v slovenski istri kot na hrvaški strani in gre za posebno mešanico slovenskega-hrvaškega-italijanskega narečja. Najmočnejši vplih na izginjanje ogroženih jezikovnih skupin kot tudi narečnih skupin imajo uradni državni jezik, ki prevladuje v medijih, na radiu in televiziji kot tudi, ker je uradni jezik predpisan v šolah. Na spletnem portalu Združenih narodov so zapisali, “da obstoj jezikov najbolj ogroža to, da prebivalstvo nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo in razumejo. Po meritvah z orodji EGIDS je na svetu ogroženih približno 41% jezikov, mnogi drugi jeziki pa veljajo še za stabilne. Jeziki so stabilni, ko se vsi otroci v skupnosti še vedno učijo in uporabljajo svoj jezik. Če se ta situacija spremeni, stabilnost jezika upada, dokler jezik ne postane ogrožen”.
Slovenščina je kot učni jezik prišla v šole šele na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Prej je bil učni jezik nemščina. Materni jezik gluhih je znakovni jezik. V Sloveniji je priznan od leta 2002. Ob dnevu materinščine so pred tremi leti leto na Prvem programu Radia Slovenija v oddaji Aktualno predstavili, kako se na avstrijskem Koroškem zamejski Slovenci v okviru Slovenskega šolskega društva že stoletje borijo za ohranjanje slovenščine.
Foto vir: OŠ Kapela
