Galileo Galilei s polnim imenom Galileo di Vincenzo Bonaiuti de’ Galilei se je rodil na današnji dan 15. februarja 1564 v pomorsko, vojaško, znanstveno, finančno, kultruno duhovnem središču v Pisi v času florentinske republike materi Giuliji Ammannati in očetu Vincenzu Galileju. Galilejev oče je bil priznani igralec na lutrnjo, glasbeni teoretik in skladatelj, ki je znatno prispeval h glasbeni revoluciji in zaznamuje začetek obdobja glasbenega baroka. Verjetno je prav on vplival na svojega najstarešega sina Galilea, da ga je usmeril stran od čiste abstraktne matematike k eksperimentiranju z uporabo matematičnega kvantitativnega opisa rezultatov, ki je pomembna smer za zgodovino fizike in naravoslovja.
Mladi Galileo se je izobraževal na Universi v Pisi kjer je dosegel medicinsko izobrazbo, a se je v svojem življenju posvetil geometriji in naravnim pojavom s poskusi. Ko je bil star komaj 22 let je zumil je termoskop, predhodnik termometra. Z objavo svoje majhne knjigice (leta 1586, La Bilancetta ) o oblikovanju hidrostatične tehtnice, je pritegnila pozornost znanstvenega sveta. Čez dobri dve leti je bil že imenovan za predstojnika matematike v Pisi, po očetovi smrti pa se je preselil na Univerzo v Padovi, kjer je osem let poučeval geometrijo, mehaniko in astronomijo. Galileo je v tem času dosegel pomembna odkritja v čisti temeljni znanosti: kinematika gibanja in astronomija, kot tudi v praktični uporabni znanosti: trdnost materialov, podal je zakon prostega pada, nihala in meta. Ovrgel je Aristotelovo prepričanje, ki je bilo tedaj še v veljavi, da različno težka telesa padajo z različnimi hitrostmi.
Četudi je Galileo Galilei priznan kot izumitelj teleskopa, gre za zelo dodelano izboljšavo izvirnega izuma nizozemskega proizvajalca očal Hansa Lipperheya, ki je patent za tovrstno optično napravo zaprosil leto poprej kot Galileo. Galileo Lipperheyeve naprave sicer ni videl, je pa o njej slišal. Svoj teleskop je izdelal leta 1609 po modelu raznih teleskopov proizvedenih v drugih delih Evrope, ki so lahko predmete povečali le do 3-krat, Galilejev teleskop pa je zmogel povečati do 20-krat in povrh vsega je bil bistveno boljše kakovosti. Galileo je svoj teleskop usmeril proti zvezdam in skozenj videl, da Rimska cesta (Via Lactea ali Milky Way – angleško poimenovanje naše galaksije) razpade v ogromno število zvezd. Istega leta je narisal še poponejše karte Lunine površine in odkril prve 4 najsvetlejše Jupitrove naravne satelite: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto, ki jih danes poimenujemo z dvema besedama Galilejeve lune. Odkril je Venerine mene, Sončeve pege in tudi Saturn. Vendar Saturnovih obročev ni videl v pravi podobi, menil je, da je Saturn trojni planet, njegov teleskop je bil žal prešibak.
Galilejevo pomembno odkritje je tudi, da se ne gibljejo vsa nebesna telesa okoli Zemlje. Sam je podpiral Kopernikov Heliocentrični sistem, a je zaradi tega prišel navzkriž z Rimsko katoliško Cerkvijo. Let 1633 je bil “zaradi krivoverstva” postavljen pred inkvizicijo, ki je sicer zahtevala priznanje, in četudi mu je grozila kazen z mučenjem, je popolnoma zanikal, da podpira kopernikanske ideje o heliocentrizmu.
Galileo je zadnjih deset let svojega življenja do svoje smrti (1642) bil primoran živeti v hišnem priporu, kjer je lahko samo znotraj svojih sten nadalje trdil, da se Zemlja premika okoli Sonca z “E pur si muove!” in v miru nadaljeval Razprave o dveh novih znanostih, rokopis razprave dal na skrivaj prenesti na Nizosemsko, kjer so ga leta 1638 natisnili v petdesetih izvodih. Geocentrični sistem pa je rimsko katoliška cerkev uradno zagovarjala še vse do leta 1822. Papež Janez Pavel II. je 31. oktobra 1992, 350 let po Galilejevi smrti, na podlagi zaključkov del, ki jih je prejel od posebne študijske komisije, ki jo je naročil, prepoznal »napake, ki jih je zagrešila Cerkev« in Galileja rehabilitiral.
Foto: vir
