Letos praznujemo 75. obletnico zasedanja Generalne skupščine v Parizu, kjer je takrat 58 držav članic povezanih v Organizacijo združenih narodov glasovalo za Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Za resolucijo je glasovalo 48 držav članic, 8 držav članic se je vzdržalo, med njimi tudi takratna naša skupna država Jugoslavija, dve državi pa resolucije nista podprli. Dve leti kasneje je Generalna skupščina OZN razglasila 10. december za Dan človekovih pravic. Praznuje se ga kot skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki, vedno v skladu s to Deklaracijo, tudi pri pouku in vzgoji mladih, razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovali njihovo splošno in resnično priznanje in spoštovanje tako med narodi držav članic samih, kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo oblastjo. Deklaracija je zapisana v 30 členih in prevedena v 500 jezikov. V tem pomembnem dokumentu so zapisane neodtujljive pravice, ki pripadajo vsem ljudem ne glede na raso, barvo kože, vero, spol, jezik, politično ali drugo prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo, premoženje, rojstni ali drug status.
V okviru Sveta Evrope je bila sestavljena Konvencija za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot mednarodna pogodba Evropska konvencija o človekovih pravicah, podpisana 4. novembra 1950 v Rimu. V veljavo je stopila 3. septembra 1953. Konvencija je uveljavila določene pravice, navedene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah Združenih narodov. V sklopu konvencije je bil ustanovljen sodni organ s pooblastili za sankcioniranje držav, ki ne upoštevajo njenih določb. Slovenija je Evropsko konvencijo o človkekovih pravicah podpisala 4. maja 1994 in jo ratificirala 28. junija 1994.
Varuh človekovih pravic v Republike Slovenije, gospod Peter Svetina, po izobrazbi specialni pedagog, je ob letošnjem prazniku Dneva človekovih pravic nagovoril prebivalke in prebivalce Republike Slovenije.
Foto: vir
