Svetovni dan stranišč praznujemo vsakega 19. novembra z namenom premagati predsodke okoli stranišč in opozoriti, da mora biti izgradnja kanalizacijske infrastrukture ter izgranja in dostopnost stranišč globalna prioriteta. Pod okriljem Organizacije združenih narodov obeležujemo svetovni dan stranišč od leta 2013. Ocenjuje se, da da kar 3,6 do 4,2 milijardi ljudi po vsem svetu nima urejenih stranišč, iztrebljanje opravljajo na prostem, kar poleg temeljnega dostojanstva predstavlja zelo veliko tveganje zbolevanja zaradi nevarnih in smrtonosnih nalezljivih bolezni, ki se širijo s človeškimi iztrebki. V Sloveniji je brez notranjih stranišč še vedno okoli 19.000 prebivalcev, največ v Prekmurju.
Sanitarna oskrba je ena od temeljnih človekovih pravic, zato resolucija OZN poziva države po vsem svetu, naj pristopijo k reševanju straniščne in kanalizacijske problematike v najširšem kontekstu, ki pospešuje higieno, zagotavlja osnovne sanitarne storitve, čiščenje odpadne vode ter njihovo ponovno uporabo v okviru celostnega upravljanja voda. Osrednja téma svetovnega dneva stranišč in svetovnega dneva vode leta 2023 je »Pospeševanje sprememb«. Kampanja, ki črpa navdih iz vztrajnosti kolibrija, poziva posameznike k osebnim pobudam za izboljšanje stranišč in sanitarnih sistemov vse do leta 2030.
Prva stranišča so se pojavila v Mezopotamiji pred pet tisoč leti. Stari Egipčani in Grki na tem področju niso prinesli omembe vrednih izboljšav, šele Etruščani so na ozemlju današnje Italije v 7. stoletju pred našim štetjem ugotovili, da pospravljanje človeških odpadkov spada med prednostne naloge civilizirane družbe. Od Etruščanov so se učili tudi Rimljani. Propad rimskega imperija, konec antike in vdor barbarskih plemen so botrovali spremembam na splabše – veliko potrebo se je opravljalo na ulice vse dokler mesta niso uvedla dragonskih kazni za zlivanje nočnih posod skozi okna na ulice. V Ljubljani so leta 1882 zgradili prvi kanal za odpadne vode. Po odloku so morale meščanske hiše zgraditi (vsaj) ene sanitarije za celo hišo. Takrat so obstajala le stranišča “na štrbunk”. Ta stranišča so bila skupna za več družin prebivalcev meščanske hiše in postavljena na skupnem hodniku, v pritličju ali pa “gangu”. Novost se ni dobro prijela vseh meščanov, saj je bilo opravljanje potrebe v mrzliem in seveda smrdečem prostoru, ki ga je uporabljalo več ljudi, manj privlačno kot tiso, ki so ga bili vajeni – v svojih spalnicah. Ker so meščani po stari navadi še vedno zlivali svoje nočne posode kar skozi okna na ulice, je mestni svet uvedel drakonske kazni za kršitelje in le tako prepričal meščane, da so pričeli uporabljati predpisana stranišča.
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen – Društvo KVČB s svojim delovanjem nudi vso podporo bolnikom s KVČB. V svojih prizadevanjih skrbijo tudi za širšo javnost, saj nas osveščajo o pomenu dostopnosti in urejenosti javnih stranišč. Vsako leto tudi izbirajo Naj javno stranišče v dveh kategorijah in sicer v kategoriji občin in v kategoriji bencinskih servisov. Nagrado podeljujejo prav na Svetovni dan stranišč, 19. novembra, letos so jo že 17. novembra.
Lansko leto je nagrado v kategoriji mestnih občin prejela Mestna občina Murska Sobota, zato letošnja slovesnost poteka prav v tem mestu. Predsednica Državnega zbora Slovenije, gospa mag. Urška Klakočar Zupančič je slovesnost odprla s svojim sporočilom za javnost. Letos je zmagovalka občina Novo mesto, v kategoriji naj stranišče na bencinskih servisih ob avtocesti pa je prejel prvo nagrado bencinski servis Petrol Vrtojba, smer Ljubljana.
Vir foto: rimljanske javne latrine iz 5. stoletja pred našim štetjem
