“Ni vse zlato, kar se sveti” je klasična slovenska povest naravoslovca, potopisca, pripovednika, učitelja prirodopisja, kemije, zemljepisa in nemščine, profesorja Frana Erjavca, ki se je rodil na današnji dan, 4. septembra 1834 na Poljanah št. 62, v Ljubljani.
Fran Erjavec je že kot najstnik rad zbiral žuželke in urejal zbirko žuželk. Ljubezen do naravoslovja je trajala vse življenje, a gojil je tudi ljubezen do književnosti in pisanja. Pri dvajsetih letih je soustanovil Dijaško društvo za vadenje pisateljevanja, kjer so izšli trije na roke spisani zvezki Vaje. Po maturi je na Dunaju študiral kemijo in prirodopis in bil predsednik Slovenskega dijaškega društva. Fran Erjavec sodi v generacijo pripovednikov, ki so ustvarili temelje slovenski prozi in pripovedništvu. Pisal je naravoslovne spise o živalih, potopisne spise, satirične in humoristične spise ter povesti in črtice. Izhodišča za pisanje je iskal v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, narodopisju in opisovanju socialnega okolja. V slovenščino je prevedel tudi nekaj Andersenovih pravljic.
Po enajstih letih profesorjevanja na zagrebški realki in vandranja po Evropi, kjer je zbiral naravoslovno in rodopisno blago, je bil prestavljen na realko v Gorico. Čez pet let so ga na zagrebškem vsučilišču imenovali za rednega profesorja zoologije in čeprav je Fran Erjavec sprva prisegel, se je kasneje imenovanju odrekel in raje ostal v Gorici, kjer se je bolje počutil. Od leta 1992 so v Novi Gorici po njem imenovali osnovno šolo, ki ima za svoj zaščitni znak mravljo. Šolsko spletno stran krasi obširen življenjepis s številnimi starimi fotagrafijami.
Vir foto: OŠ Frana Erjavca
