“Leave no one behind” (nikoigar ne puščamo ob stran) je letošnja tema Organizacije združenih narodov ob svetovnem dnevu hrane, ki ga praznujemo vsakega 16. oktobra. Skrbeti nas mora, kako izboljšati proizvodnjo prehrane, kako vzgojiti bolj kakovostno hrano, kako bolje skrbeti za okolje, da bi vsi lahko živeti boljše življenje.
Kmetijsko živilski sistem je sicer zapleten izraz, a je to naša realnost in naše življenje je neposredno odvisno od njih. Vsakič ko jemo, sodelujemo v kmetijsko živilskem sistemu. Hrana ki jo izberemo in način, kako jo pridelamo, pripravimo, skuhamo in shranimo, so sestavni in aktivni del načina delovanja kmetijsko-živilskega sistema.
Mnogo lokalnih pridelovalcev prehrane ni konkurenčnih in so zaradi tržnih zahtev in politik vse preveč podrejeni prehranskim multinacionalkam, ki jim je najpomembnejši dobiček. S sistemom oskrbe s hrano je povzročena kar ena tretjina vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri pridelavi, predelavi, pakiranju, prevozu, prodaji in odpadni hrani. V organizaciji Umanotera opozarjajo, da so za prehod v podnebno nevtralno družbo, h kateri stremijo evropski cilji do leta 2050, nujne tako spremembe načina oskrbe s hrano kot tudi načina prehranjevanja. Pri intenzivnem kmetijstvu se uporablja velika količina kemično-sintetičnih gnojil, sredstev za zatiranje plevela in drugih kemikalij za zatiranje “škodljivcev”, ki pa pogubno vplivajo na kakovost voda in tal, posredno in neposredno pa na zdravje vseh živih bitij. Enako velik problem je izginjanje biotske raznovrstnosti zaradi spreminjanja naravnih zemljišč v intenzivne kmetijske površine.
 
Paradoksalno je, da je svetovna proizvodnja hrane je tako velika, da se 17% vse pridelane hrane zavrže (v Sloveniji letno zavržemo okoli 131.000 ton hrane, kar predstavlja 64 kg hrane na prebivalca!), 14% svetovne hrane pa se neznano kam izgubi, pri čemer pa je 40% vseh ljudi na celem svetu (več kot 3 milijarde ljudi!) brez ustrezne zdrave prehrane in trpijo lakoto. Med njimi je 99 milijonov podhranjenih otrok. Vsako leto umre več kot 3 milijone otrok zaradi podhranjenosti, lahkote in bolezni povezanih s slabo prehrano. Na drugi strani pa je v svetu zaradi neustreznih prehranjevalnih navad in uživanja nekakovostne hrane debelih 39% vseh ljudi starejših od 18 let, 13% pa že za zdravje ogrožujoče nevarno predebelih. WHO je leta 2016 zbral podatke in ugotovil, da je vseh otrok in mladostnikov med 5. in 18. letom starosti na vsem svetu kar 18%, ki imajo zaskrbljujočo prekmerno težo.

“Zaradi trenutnih družbenih razmer je hrana dražja,” nam sporočajo z NIJZ in nam svetujejo, da “z upoštevanjem nekaterih nasvetov lahko poskrbimo, da bo naša prehrana še vedno uravnotežena, a hkrati bolj varčna. Pridelajmo lastno zelenjavo, presežke zamrznimo ali pasterizirajmo/sterilizirajmo in si pripravimo lastno ozimnico. Načrtujmo prehrano in nabavimo le toliko živil, kot jih dejansko potrebujemo. Poskusimo uporabiti tudi živila, ali dele živil, ki bi sicer končali na kompostu. Pogovarjajmo se in vzgajajmo mlade o pomenu prehrane, ki podpira zdravje, bodimo jim vzor. Največ lahko storimo sami.” Postregli so nam odličnim video prispevkom “Kaj lahko naredimo, da bo naša prehrana v času draginje uravnotežena, pestra in kakovostna?” Vabljeni k ogledu!
 
Vir foto: Gov.si
(Visited 9 times, 1 visits today)
Dostopnost