Materni jezik je primarni jezik, ker se ga naučimo kot prvega. Ta ima pri Organizaciji združenih narodov svoj mednarodni dan od leta 2000, ko so ga leto poprej na pobudo države Bangladeš sprejeli na Generalni konferenci OZN za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO razglasili novembra 1999 (30C/62) in ga praznujemo vsakega 21. februarja.Tema mednarodnega dneva maternega jezika 2022 je »Uporaba tehnologije za večjezično učenje: izzivi in priložnosti«, poudarja potencialno vlogo tehnologije za napredek večjezičnega izobraževanja in podporo razvoju kakovostnega poučevanja in učenja za vse. Med zaprtjem šol zaradi bolezni COVID-19 so številne države po vsem svetu uporabljale tehnološke rešitve za ohranjanje kontinuitete učenja. Toda številni učenci niso imeli potrebne opreme, dostopa do interneta, dostopnega gradiva, prilagojene vsebine in človeške podpore, ki bi jim omogočila učenje na daljavo. Poleg tega orodja, programi in vsebine za poučevanje in učenje na daljavo ne morejo vedno odražati jezikovne raznolikosti.
Jezikovna raznolikost je vedno bolj ogrožena. Na svetu je približno 7117 še živih jezikov, a v nekaj generacijah lahko izgine več kot polovica jezikov, danes jih je 2.895 že ogroženih, med katerimi slovenščine še ni na uradnem seznamu ogroženih. Verjetno pa je ogrožen rezijanski jezik, ki ga sicer znanstveno uvrščajo med slovenska narečja in ga danes govori le še malo ljudi, ki živijo v ozki ledeniški dolini in po hribovjih v Italiji onstran Kanina. Nam najbližje ogroženi jeziki so: čakavska jezikovna skupina, ki je še v rabi na območjih Istre in tudi na jadranskih otokih, istroromanski jezik, ki se je razvil iz istrske ljudske latinščine, vendar je bil jezik skozi stoletja zaradi delnega vpliva Furlanije močno veneteziral, nam slovensko in hrvaško govorečim praktično nerazumljiv, ter ištrijanski jezik, istrsko narečje, ki ga govorijo tako v slovenski istri kot na hrvaški strani in gre za posebno mešanico slovenskega-hrvaškega-italijanskega narečja. Najmočnejši vplih na izginjanje ogroženih jezikovnih skupin kot tudi narečnih skupin imajo uradni državni jezik, ki prevladuje v medijih, na radiu in televiziji pa tudi, ker je uradni jezik predpisan v šolah. Na spletnenm portalu Združenih narodov so zapisali, “da obstoj jezikov najbolj ogroža to, da prebivalstvo nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo in razumejo. Po meritvah z orodji EGIDS, je na svetu ogroženih približno 41% jezikov, mnogi drugi jeziki pa veljajo še za stabilne. Jeziki so stabilni, ko se vsi otroci v skupnosti še vedno učijo in uporabljajo svoj jezik. Če se ta situacija spremeni, stabilnost jezika upada, dokler jezik ne postane ogrožen”.
Ob dnevu materinščine so pred dvemi leti leto na Prvem programu Radia Slovenija v oddaji Aktualno predstavili, kako se na avstrijskem Koroškem zamejski Slovenci v okviru Slovenskega šolskega društva že stoletje borijo za ohranjanje slovenščine.
Vir foto: UNESCO
(Visited 45 times, 1 visits today)
