Kriza COVID-19 je brez primere povzročila velike družbene, politične in pravne izzive po vsem svetu. Ker države po vsem svetu sprejemajo nujne ukrepe za reševanje krize, je ključnega pomena, da še naprej spoštujejo pravno državo, varujejo in spoštujejo mednarodne standarde in osnovna načela zakonitosti ter pravico do dostopa do sodnega varstva, pravnih sredstev in ustreznega postopka.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je vlade pozval, naj bodo pri odzivu na COVID-19 pregledne, odzivne in odgovorne ter da zagotovijo, da so vsi nujni ukrepi zakoniti, sorazmerni, potrebni in nediskriminatorni. “Najboljši odziv je tisti, ki se sorazmerno odzove na takojšnje grožnje, hkrati pa ščiti človekove pravice in pravno državo,” je dejal.

V političnem poročilu generalnega sekretarja piše, da morajo države med drugim spoštovati in varovati svobodo izražanja in tiska, svobodo obveščanja, svobodo združevanja in zbiranja. Zaskrbljenost v številnih državah v zvezi s COVID-19 vključuje:

– Ukrepi za nadzor pretoka informacij in zatiranje svobode izražanja in svobode tiska glede na obstoječe ozadje krčenja državljanskega prostora.

– Aretacija, pridržanje, pregon ali pregon političnih nasprotnikov, novinarjev, zdravnikov in zdravstvenih delavcev, aktivistov in drugih zaradi domnevnega širjenja “lažnih novic”.

– Agresivna kibernetska policija in povečan spletni nadzor.

– Preložitev volitev v nekaterih primerih sproža resna ustavna vprašanja in lahko vodi do naraščajočih napetosti.

Kriza odpira vprašanje, kako se najbolje boriti proti škodljivemu govoru in hkrati zaščititi svobodo izražanja. Široka prizadevanja za odpravo napačnih ali dezinformacijskih podatkov lahko povzročijo namensko ali nenamerno cenzuro, ki spodkopava zaupanje. Najučinkovitejši odziv so natančne, jasne in na dokazih temelječe informacije iz virov, ki jim ljudje zaupajo.

Po vsem svetu so se organizacije civilne družbe odzvale pozivu Združenih narodov k ukrepanju, da bi rešile in preprečile različne načine, kako lahko kriza Covid-19 škodi demokraciji in poveča avtoritarnost, in sicer z:

razvijanje medijske pismenosti in digitalne varnosti, ki sta bolj kritični kot kdaj koli prej, saj je aktiviranje na spletu prisiljeno, da bi odpravili tveganje zatiranja, vmešavanja in zapiranja državljanskega prostora;

nasprotujeoče si dezinformacije, dezinformacije in sovražnemu govoru, ki se je v krizi razmahnil;

novinarje na daljavo usposabljati, da s poglobljenim poročanjem o dejstvih poročajo o vplivu pandemije, pri tem pa ostanejo varni na prvi črti;

opolnomočenje žensk proti nasilju na podlagi spola, ki se je povečalo med zaporami COVID-19, karantenami ter socialnimi in gospodarskimi pritiski;

pomoč pri osvetljevanju izzivov neenakosti in šibkega opravljanja storitev, ki jih je kriza poslabšala, s posebnim poudarkom na potrebah in pravicah žensk, mladih, manjšin in drugih marginaliziranih prebivalcev, da bi pomagali vladam odgovarjati.

Vir besedila in foto: OZN

(Visited 6 times, 1 visits today)
Dostopnost