Skoči na glavno vsebino

“Stop rasni diskriminaciji!” je UNESCO-vo osrednje sporočilo v boju za odpravo rasne diskriminacije, za vzpostavljanje miru v umu moških in žensk v nizu izobraževanj za strpnost in zavračanju vsakršnih rasističnih stereotipov, ki bi se pojavljali v družbi in medijih.

Resolucija Generalne skupščine OZN 2142 (XXI) je sprejeta 26. oktobra 1966, da bo 21. marec razglašen za mednarodni dan boja proti rasni diskriminaciji, ki se obeležuje vsako leto. Na ta dan, leta 1960, je policija na mirni demonstraciji v Sharpevillu v Južni Afriki proti na demonstraciji proti sprejetemu zakonu “pas laws” s streljanjem ubila 69 nedolžnih ljudi. Zakon je določal obliko notranjega potnega sistema, namenjenega ločevanju prebivalstva, upravljanju urbanizacije in dodeljevanju migrantske delovne sile zlasti glede na raso. Z razglasitvijo Generalne skupščine OZN leta 1966 se je le-ta na vso moč trudila, da bi se končal aparthajd v Južni Afriki in pritisnila na vso mednrodno skupnost, da podvoji svoja prizadevanja za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije.

V Južni Afriki je bil apartheid odpravljen šele v 90. letih 20. stoletja, ko je pod pristiski Afriškega narodnega kongresa in svetovnih organizacij ter zaradi bojazni, da bo prišlo do državljanske vojne, takratni predsednik južnoafriške republike Frederik de Klerk izpustil iz zapora Nelsona Mandelo, velikega borca proti apartheidu, ki je bil zaradi svojega delovanja neprekinjeno za zapahi 27 let s kaznijo dosmrtne ječe, s tem začel z uradnimi pogajanji za odpravo rasne diskriminacije, kar je privedlo do prvih demokratičnih predsedniških volitev na katerih so lahko sodelovali tudi ljudje, ki niso bili bele rase. Z izpustom Mandele sta leta 1993 oba, Mandela in Klerk prejela Nobelovo nagrado za mir. Leta 1994 je bil Nelson Mandela na demokratičnih volitvah izvoljen za predsednika Republike Južne Afrike.

Ker rasna diskriminacija ter zapuščina suženjstva in kolonializma še naprej uničujejo življenja in kratijo priložnosti ter preprečujejo milijardam ljudi, da bi v celoti uživali svoje človekove pravice in svoboščine, je letošnja tema povezana z mednarodnim desetletjem oseb afriškega porekla v obdobju od 2015 do 2024. Z razglasitvijo tega desetletja mednarodna skupnost priznava, da ljudje afriškega porekla predstavljajo posebno skupino, katere človekove pravice je treba spodbujati in jih ščititi.

Foto vir: OZN

Dostopnost