“Gnoj je zlato in zlato je gnoj,” stoji v prvih vrsticah v Kons 5, ki je ena od 151-ih pesmi iz zbirke Integrali ’26. Njegovo življenje je bilo izjemno ustvarjalno in plodno. Njegov opus je obsežen, vsebinsko raznolik, intenziven, izredno bogat. Uvrščamo ga med naše največje pesnike. Slovenskemu pesništvu je vtisnil pomemben pečat; v svoji poeziji je ustvarjal kot tradicionalen pesnik, modernist, avantgardni lirik, impresionist, ekpsresionist, futurist, zenitist in konstruktivist. Deloval pa je tudi kot publicist in kritik. Šele po smrti se je uveljavil kot klasik slovenske poezije in postal eden njenih najpomembnejših vrhov.
Srečko Kosovel je pesnil tudi za otroke, spesnil je za več kot tri ducate otroških pesmi v katerih je več sonca, predvsem pa pogledov po drobnih, preprostih stvareh iz vsakdanjega življenja ljudi ali živali, ki so človeku, še posebno otroku blizu. Kosovel je kot nežen opazovalec narave in svetlobe, otrok kraške zemlje, kraškega brinja in borov. Rodil se je v Sežani na Krasu na danšanji dan pred 120 leti, 18. marca 1904. Živel le 22 let.
Gnoj je zlato
in zlato je gnoj.
Oboje = 0
0 = ∞
∞ = 0
A B <
1, 2, 3.
Kdor nima duše,
ne potrebuje zlata,
kdor ima dušo,
ne potrebuje gnoja.
I, A.
