Zamisel za praznovanje števila pi se je porodila Larryju Shawu, ameriškemu fiziku, umetniku in kuratorju v znanstvenem muzeju Exploratorium v San Franciscu že leta 1988, ko je na ta dan priredil prvi krožni sprehod po muzejskih prostorih in vključil pojedino s sadnimi pitami, saj se v angleškem jeziku izgovorjava grške črke “pi” sliši enako kot izgovorjava za “pie”, pito, ki je praviloma sladica v obliki kroga. Od takrat v muzeju Exploratorium vsako leto praznujejo dan števila pi, v ameriškem kongresu (United States House of Representatives) pa so marca 2009 sprejeli v nezavezujoči resoluciji, da je 14. marec nacionalni dan števila pi, kar je vodilo do UNESCO-ve razglasitve mednarodnega dneva matematike. Letošnja tema je “Igranje z matematiko” in jo z nizom aktivnosti obeležuje tudi Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (dMFA).
Mednarodni dan matematike je UNESCO določil 26. novembra leta 2019, da naj bo točno na dan števila pi, π = 3.14… kot prve tri števke ameriškega zapisa datuma, najprej številka meseca, potem pa številka dneva v mesecu.
Število Pi imenujemo tudi Arhimedova konstanta ali Ludalfovo število in je enaka razmerju med obsegom kroga in njegovim premerom. Določimo jo lahko tudi kot ploščino kroga s polmerom 1. Gre za iracionalno število, saj se ga ne da natančno zapisati kot razmerje dveh naravnih števil, kar je leta 1761 dokazal Lambert. Slovensko praznovanje dneva pi se je začelo leta 2007 tudi kot tekmovanje v recitiranju števila pi, kar pomeni, koliko števk po decimalni vejici si recitator uspe zapomniti.
Letos je na tekmovanju, ki ga prireja Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, sodeloval tudi najmlajši recitator števila pi, 9-letni Liam Kovač, ki je v desetih minutah pravilno po vrsti zrecitiral 1.500 decimalk in tako premagal lanskoletnega 16-letnika Nejca Korošca za 375 števk. Drugouvrščena letos je bila 15-letna Ameja Lesizza Mencin s 663 decimalkami. Nihče pa ni premagal državnega rekorderja, osnovnošolca Tiborja Hvale, ki je pred tremi leti v eni uri naštel kar 10.123 decimalk, povprečno po tri decimalke na sekundo.
In še: na današnji dan pred 145 leti se je rodil nemški fizik in matematik Albert Einstein, na isti dan pred šestimi leti pa se je za vedno poslovil angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, največji svetovni veleum Stephen W. Hawking.
Vir foto: žitni krog pri gradu Barbury v Wiltshire v Veliki Britaniji, ki označuje pi. Fotografije in poročila o žitnih krogih z dovoljenjem The Crop Circle Connector.
