Višinski nosači so pogostokrat prezrti gorniki, aplinisti v ozadju mnogoterih aplinističnih odprav na najvišje gore sveta, ki na svojih hrbtih za potrebe vrhunskih športnih alpinistov opravljajo službo nosačev njihove prtljage. Ta vsebuje dodatno opremo, vrvi, lestve, plinske gorilnike, hrano, vodo, kisikove jeklenke… Nosači so alpinistom nepogrešljivi vodniki, navigatorji, strokovnjaki za ledeniški teren. Delo, ki ga opravljajo je izjemno težaško, odgovorno in tudi zelo nevarno. Na svojih hrbtih v skrajnih vremenskih pogojih, ko je temperatura tudi do -50°C, nosijo tovor težek 70 kilogramov in tudi več.
Šerpa izvorno pomeni, da so to ljudje, ljudstvo, katerih glavni življenjski prostor so himalajske regije Nepala in Tibeta ter njune okolice. Govorijo šerpanski jezik. V tibetanskem jeziku šer pomeni vzhod, pripona pa izraža pojem za ljudi; Šerpa torej dobesedno pomeni prebivalci vzhoda. Ti ljudje so prišli iz vzhodnega Tibeta in se na teh območjih Nepala naselili v zadnjih 600 letih. Zaradi strokovnega znanja in izrednih telesnih sposobnosti jih zahodnjaški alpinisti najemajo kot vodnike in prenašalce prtljage alpinistov v Nepalu. Zaradi tega se dandanes nepalski alpinistični vodniki običajno imenujejo šerpe, ne glede na to, ali pripadajo skupnosti šerp ali ne.
Super šerpa (Apa Sherpa) je vzdevek gospoda Lhakpa Tenzing, ki je en v nizu izjemnih višinskih nosačev. Apa Šerpa se je rodil na današnji dan, 20. januarja 1960 v vasi Thame, v okrožju Solukkumbu, ki priprada najvzhodnejši Provinci 1 v Nepalu. Kot nosač opreme različnim alpinističnim odpravam je pričel, ko je dopolnil 25 let in cele četrt stoletja je nosil opremo alpinistom po različnih osem-tisočakih v Himalaji. Prvič je sodeloval pri odpravi na “streho sveta” leta 1990 in nosil tovor alpinističnim odpravam do svojega petdesetega leta starosti. V 21-letni “Mont Everest karieri” se je povzpel na najvišjo goro na svetu kar enaindvajsetkrat in s tem postal svetovni rekorder med višinskimi nosači. To številko sta dosegla tudi šerpa Phurba Tashi in Kami Rita, ki je enaindvajsetici dodal še dva uspešna podviga in sestopa, slednjega v enaki starosti kot njegov predhodnik Apa.
Žal pa je z masovnim alpinističnim turizmom Mont Everest postal najvišje ležeče smetišče na svetu. Alpinisti, ki za svojo odpravo zmorejo zbrati deset tisoč dolarjev, ne zmorejo imeti toliko vesti, da bi s sabo v dolino odneslu tudi predmete, ki jih ne potrebujejo več, temveč jih malomarno puščajo v visokogorju. Za njimi ostajajo na tisoče kilogramov fluorescentih šotorov iz umetne mase, prazne plinske jeklenke za gorilnike, kose oblačil, pločevinke od pijač in celo človeške iztrebke. Čeprav velja že 69 let, da mora vsaka alpinistična odprava pred vzponom na Mont Everest plačati varščino v višini 4000 dolarjev, ki se jim povrne, ko ob sestopu vsak alpinist prinese na izhodno točko vsaj 8 kilogramov smeti, se polovica vseh alpinistov na Mont Everest odloči odpovedati se varščini in raje pustijo svoje smeti in iztrebke na tej isti gori, ki jim za uspešen vzpon nanjo prinaša alpinistično slavo. Za sabo malomarno puščajo na stotine kilogramov smeti in človeških iztrebkov in s tem neposredno ogrožajo okolje, onesnažujejo pitno vodo, ki priteče v dolino in ogrožjo zdravje tamkajšnjih prebivalcev.
Leta 2008 je na pobudo nepalskega prebivalstva in šerp v sodelovanju z Mednarodnim centrom za celosten razvoj gora in s Programom OZN za okolje in podporo Nepalu ustanovila ‘Eko Everest Expedition’, ki je leta 2008 začela s čistilnimi akcijami odstranjevanja smeti in iztrebkov z Everesta. Lhakpa Tenzing – Apa Šerpa se je v svojih zadnjih štirih letih službovanja kot višinski nosač udeležil Eko Everest odprave in jo odmevno promoviral s parolo: “Ustavite podnebne sporemembe, pustite Himalajo živeti!” in na svoji spletni strani Apa Sherpa Foundation.
Vir foto: BBC News
