Emil Navinšek je odločen zastopnik modernizma, prepričan, da se mora arhitektura odtrgati od bremena arhitekture iz preteklosti, njenih strahov, travm in mračnosti.
Plečnikov učenec Emil Navinšek je v intervjuju novinarki Alenki Bibič v revija Tovariš (1974) povedal: “zgradbe, ki so zasnovane koridorno z labirinti hodnikov, so funkcionalno omejene, hodniki povezujejo samo posamezne prostore, ljudje so v njih stisnjeni med okna in stene, prisiljeni so, da se gibljejo samo v smeri, ki je mogoča, zato zmerom, ko se znajdemo na takšnih hodnikih, podzavestno gledamo, da se čim hitreje umaknemo… večja kot je stavba, daljši in bolj zaviti so hodniki v njej… koridorne zgradbe so neekonomične, njihova izgradnja je zelo draga, stavbi dajejo grd videz in končno, koridor je diktatura. V brezkoridornem sistemu pa teh dolgih hodnikov ni in tudi ni nepotrebnih dvorišč v stavbah. V brezkoridornem sistemu pa v stavbi nenadoma dobimo prostor. Namesto množice ozkih hodnikov nastane en sam velik, svetel, uporaben prostor.”
Emil Navinšek ima v arhitekturi po II. svetovni vojni osrednjo vlogo v Ljubljani in širom po Sloveniji, ki je polna brezkoridornih šol narejenih po njegovih arhitekturnih načrtih po istem, zaradi svoje preprostosti, genialnem “receptu”. Tudi naša šola, OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani, je delo arhitekta Emila Navinška in je bila pod vodstvom ravnateljice Simone Kralj skrbno prenovljena oktobra 2018. Brezkoridorni koncept pomeni, da zgradba ponuja široko stopnišče sredi avle, osvetljene z dveh strani s celostenskimi zasteklitvami ter levo in desno razrede z velikimi okni. Rezultat je, da je šola ena sama svetloba in jasnost. Navinškove šole so utelešenje ideje »Neues Bauen« – več svetlobe, več sonca, več zraka. Prostor v šoli je popolnoma čitljiv, tipološko blizu panoptikonu.
Emil Navinšek se je rodil na današnji dan, 1. januarja 1904 in živel polnih 87 let.
Foto: MOL
