France Štiglic, pionir slovenskega filma, režiser in scenarist, profesor na AGRFTV, humanist in lirični realist, je s svojim obšrnim fimskim opusom enden izmed stebrov slovenske kinematografije. Po noveli Očka Orel pisatelja Cirila kosmača je France Štiglic režiral prvi slovenski celovečerni igrani film »Na svoji zemlji« (1948).
Štigličevi filmi so bili prepoznani tudi na velikih filmskih festivalih: nagrada Bronasti lev v Benetkah za dokumentarni film »Mladina gradi« (1947), s filmom »Dolina miru« (1956) je zaslovel v Cannesu; nagrado za najboljšega igralca prejel njegov igralec John Kitzmiller, ki je postal prvi temnopolti igralec nagrajen na tem prestižnem festivalu). Film »Deveti krog« je bil leta 1961 celo nominiran za Oskarja za najboljši tujejezični film.
France Štiglica je bil nagrajen s Prešernovo nagrado za režijo filmov: Dolina miru, Deveti krog ter Balada o trobenti in oblaku. Na jugoslovanskem filmskem festivualu v Puli je večkrat zapored prejel zlato areno, v Beogradu nagrado Avnoja, najvišjo nagrado v takratni SFRJ ter Badjurovo nagrado, najvišjo slovensko strokovno nagrado na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture za vrhunske filmske dosežke.
Leta 2015, 22 let po Štigličevi smrti, je Društvo slovenskih režiserjev pričelo s podeljevanjem Nagrade Franceta Štiglica. Prejemnik nagrad Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in TV režije letos prejme Jaka Judnič, režiser številnih slovenskih oglasov zadnje četrtine 20. stoletje: Zastava 101 na morju, Frutek – kuharji, Radi imamo mleko, Radenska na vseh koncih Jugoslavije, Gostje prihajajo (bolj znan kot Slovenija moja dežela), Kraljeva mortadela, Vsaka ima svoj faktor in druge.
Vir foto: iz filma Dolina miru
