Dan reformacije je v Sloveniji praznik, ki je bil vpeljan leta 1992 in je že vrsto let državni praznik, dela prost dan. Obeležujemo ga 31. oktobra v spomin na reformacijo, versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Na ta dan naj bi nemški duhovnik Martin Luther, ki je bil kritičen do rimsko-katoliške Cerkve, na vrata cerkve Vseh svetih v Wittenbergu nabil Petindevetdeset tez. Čeprav viri ne navajajo, da se je pribijanje tez z žebljem na vrata resnično zgodilo, je zagotovo potrjeno, da je 31. oktobra, 1517 Martin Luther svoje delo poslal Albertu Brandenburškemu, nadškofu Mainza. Reformatorji so med drugim zahtevali od Cerkve, da naj bo cerkev revna in preprosta, da je resničen zaklad Cerkve evangelij o čudovitosti in milosti Božji, da je odkupovanje odpustkov svobodno in ne ukazano, in za Slovence zelo pomembno, da vsak vernik naj sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku. Slednje je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost.
Reformacija je 33 let kasneje Slovencem prinesla prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. Najvplivnejši slovenski predstavnik reformacije je Primož Trubar, ki je bil avtor prvih natisnjenih knjig v slovenščini: Katekizem in Abecednik, oboje je izšlo leta 1550. Drugi vidni predstavniki reformacije na slovenskih tleh so bili Jurij Dalmatin, ki je prevedel celotno Biblijo v slovenščino, Adam Bohorič, ki je naredil prvo slovnico slovenskega jezika in jezikovni in pravopisni reformator Sebastijan Krelj.
Ta praznik ima osrednjo vlogo v luteranski in kalvinistični Cerkvi, obeležujejo pa ga tudi druge protestantske skupnosti. Katoliška Cerkev je praznik priznala pred kratkim in na ta dan večkrat v ekumenskem duhu pošlje svoje predstavnike na različne dogodke protestantov.
Foto vir: Petindvajset tez
