Na svetu je okoli 70 milijonov ljudi, ki jecljajo, dve tretjini je moških. V Sloveniji ima to govorno jezikovno motnjo več kot 20.000 ljudi, od tega 5% otrok, logopedov pa je le okoli 160.
Starosta slovenskih logopedov je pedagog in surdopedagog Vilko Mazi, je v knjigi »Govorne motnje s posebnim ozirom na jecanje« zapisal, da je treba odpravljanje težjih in zastarelih motenj, zlasti jecljanja, slej ko prej prepustiti izkušenemu strokovnjaku in še, da vsako neuko eksperimentiranje bi utegnilo v takih primerih roditi nepopravljivo škodo in ga zato nujno odsvetuje. Knjigo je objavil pred več kot 85 leti. Logopedi danes poznajo in uporabljajo 300 različnih metod za odpravljanje jecljanja.
Kadar smo v govorni interakciji z jecljajočim, je pomembno, da sami govorimo počasi in umirjeno, da poslušamo umirjeno, damo občutek, da poslušamo vsebino povedanega in ne govora samega, njegovega govora ne prekinjamo (»ne skačemo v besedo«), ne nadaljujemo besed in ne dokončujemo povedi. V Društvu Vilko Mazi lahko poiščemo prve informacije in pomoč za svoje jecljajoče otroke ali zase.
Mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju obeležujemo vsakega 22. oktobra od leta 1998, da bi dvignil ozaveščenost javnosti o tej motnji, ki ni le govorna motnja ampak tudi socialna ovira, ki se dotika celotne osebnosti. Letošnja téma je “Ena velikost ne ustreza vsem”. Letos sta bila na Radio Prvi v petkovem Svetovalnem servisu gosta prof. defektologije, logopedinja in podpredsednica “Društva za pomoč ljudem z govornimi motnjami Vilka Mazija” Vlasta Podbrežnik in predsednik istega Društva, gospod Georgij Done sta odprto spregovorila o tej motnji in kako pomagati.
Za razširjanje obzorja o tej tematiki je tu povezava na avdio-video prispevek Jecljanje Erne Petrač Barborič v oddaji Tednik. Kogar zanima več o razvoju govora, je v članku dr. Tine Bregant, pediatrinje in specialistke otroške nevrologije v reviji Proteus z naslovom Človekova lastnost: govor?
Vir foto: Awarness Days
