Bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzroki smrti na svetu. Število na letni ravni vztrajno narašča. Zaradi teh bolezni, ki vključujejo tudi srčni infarkt, možgansko kap in srčno popuščanje, na leto prezgodaj umre 20,7 milijona ljudi po vsem svetu. V dveh letih je številka poskočila za 3,2 milijona smrti zaradi srčno žilnih bolezni.
Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja so nezdrav način prehranjevanja, stres, visok krvni tlak, previsoke vrednosti holesterola, trigliceridov, sladkorja v krvi, kajenje, prekomerno uživanje alkohola in vedno bolj onesnažen zrak. “Bolezen COVID-19 je bila za 520 milijonov srčno-žilnih bolnikov po svetu zelo težka. Imajo večje tveganje za razvoj resnejše oblike te viroze, pri njih je pogosteje prisotna negotovost, strah pred obiskom zdravnika za redni pregled in tudi za nujni pregled zaradi poslabšanja obstoječe srčno-žilne bolezni. Obenem so postali v času epidemije slabše povezani s svojci in prijatelji, zaradi česar se mnogi počutijo osamljene,” so ob lanskoletnem dnevu srca zapisali na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Svetovni dan srca nas bo letos pozval, naj skrbimo za svoje srce. Letošnja kampanja se osredotoča na bistven korak, da najprej spoznamo svoje srce, saj ljubimo in varujemo, kar poznamo. “V svetu, kjer je znanje o zdravju srca omejeno in politike nezadostne ali pomanjkljive, želimo odpraviti ovire in opolnomočiti posameznike, da prevzamejo nadzor nad svojim dobrim počutjem, kajti o čemer vemo več, lahko za to bolje poskrbimo,” so ob svetovnem dnevu srca zapisali na spletni strani Svetovne zveze za srce – World Heart Day.
Svetovni dan srca tudi letos, že dvaintridesetič zapored, obeležujemo 29. septembra. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je tudi član WHF, je ob 30. obletnici svojega delovanja prejelo od predsednika države Boruta Pahorja zahvalo za dragocen prispevek k ozaveščanju.
Vir foto: Zdrave arterije
