Mokrišča so poseben ekosistem, to so območja, ki imajo tla vsaj del časa namočena z navadno vodo ali s slano vodo, so na zemeljskem površju ali pod površjem – podzemeljska mokrišča. Najdaljše podzemno mokrišče v Evropi so Škocjanske jame (te so že od leta 1986 vpisane na UNESCO-ov seznam svetovne dediščine), ki so od leta 1999 vpisane še v seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije. To je prva svetovna medvladna pogodba o ohranjanju in trajnostni rabi naravnih dobrin, ki je bila podpisana na današnji dan, 2. februarja 1971 v mestu Ramsar v Iranu. Namen konvencije je ohranjanje in varovanje mokrišč na nacionalni ravni z mednarodnim sodelovanjem, saj so mokrišča med pomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi v okolju.
Mokrišča so po večini naravna, ustvarila so se sama, lahko pa jih je ustvaril človek z namenom izkoriščanja narave, te imenujemo antropogena mokrišča, na primer soline za pridobivanje soli, v kraškem svetu, kjer je zelo malo površinske vode, pa so si ljudje ustvarjali kali ali lokve.
Slovenija je zelo bogata z mokrišči, prepoznanih je 3500 mokrišč. Vsako mokrišče je pomemno, četudi le vodna luža sredi gozda, ki se zadržuje dlje časa, da se lahko odvije ves razmnožitveni cikel.
Mokrišča v naravi delujejo kot zadrževalniki vode. Strokovnjaki pripisujejo mokriščem veliko pomembnost tudi za ljudi: ob velikih padavinah delujejo kot zadrževalniki velike količine vode za dalj časa in voda s tega območja počasi, kontrolirano odteka v nižje ležeča vodotoke, tako preprečuje, da bi nastajale velike poplave, zadržuje se tudi višji nivo podtalne vode, ki preprečujejo suše. Mokrišča so kot ledvica narave; voda, ki preko mokrišč odteka v podtalnico, se v mokriščih prečisti.
Mokrišča so prvenstveno življenjski prostori za živali in rastline, ki so odvisna od njih, pomembna so za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kar je tudi tema letošnjega svetovnega dneva mokrišč.
Državni zbor je 30. marca 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (zv-1g), ki bi omogočal na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer pozidavo raznih infrastruktur. Inštitut 8. marec s predsednico inštituta Niko Kovač na čelu je speljala veliko akcijo o ozaveščanju, kaj taka novela zakona v resnici pomeni za ljudi in naravo. S podpisi peticije smo državljani dosegli, da je Državni zbor bil primoran razpisati Referendum, na katerem smo se vsi polnoletni državljani lahko izjasnili ali se s to novelo zakona strinjamo ali ne. Četudi je bil datum referenduma za pitno vodo postavljen v poletne počitnice, se je referenduma udeležilo več kot 46 % državljanov in glasovalo z 86,75 % glasovi PROTI. S tem je bila izredno škodljiva novela zakona o vodaho ostro zavrnjena.
Fotografijo mokrišča v Škocjanskem zatoku je ustvarila kolesarska mega popotnica Manca Korelc, ki si je zadala prekolesariti in dokumentirati vsa jezera in jezerca po vsej Sloveniji, tudi tista, ki (še) niso vrisana v zemljevidu Slovenije.
