Mednarodni dan osveščanja o jecljanju obeležujemo vsakega 22. oktobra od leta 1998, da bi dvignil ozaveščenost javnosti o tej motnji, ki ni le govorna motnja ampak tudi socialna ovira. Lanskoletna tema je bila “Izgovori spremembo, ki jo želiš slišati pri sebi”, letošnje geslo pa je “Biti viden, biti slišan“.
Na svetu je okoli 60 milijonov ljudi, ki jecljajo, dve tretjini je moških. V Sloveniji ima to govorno jezikovno motnjo več kot 20.000 ljudi, od tega 5% otrok, logopedov pa je le 160.
Starosta slovenskih logopedov, pedagog in surdopedagog Vilko Mazi je v knjigi »Govorne motnje s posebnim ozirom na jecanje«, ki je izšla pred 85 leti, zapisal, da je treba odpravljanje težjih in zastarelih motenj, zlasti jecljanja, slej ko prej prepustiti izkušenemu strokovnjaku in še, da vsako neuko eksperimentiranje bi utegnilo v takih primerih roditi nepopravljivo škodo in ga zato nujno odsvetuje. Logopedi danes poznajo in uporabljajo 300 različnih medot za odpravljanje jecljanja.
Kadar smo v govorni interakciji z jecljajočim, je pomembno, da sami govorimo počasi in umirjeno, da poslušamo umirjeno, damo občutek, da poslušamo vsebino povedanega in ne govora samega, njegovega govora ne prekinjamo (»ne skačemo v besedo«), ne nadaljujemo besed in ne dokončujemo povedi. V Društvu Vilko Mazi lahko poiščemo prve informacije in pomoč za svoje jecljajoče otroke ali zase.
Povezava na avdio-video prispevek Jecljanje Erne Petrač Barborič v oddaji Tednik. Kogar zanima več o razvoju govora, vabim k prebiranju članka dr. Tine Bregant, pediatrinje in specialistke otroške nevrologije v reviji Proteus z naslovom Človekova lastnost: govor?
(Visited 5 times, 1 visits today)
Dostopnost