Skoči na glavno vsebino
Medtem ko je kriza COVID-19 povzročila velike izzive po vsem svetu, nov preobrat v Evropi opominja svet, da so naša demokratična načela nenehno ogrožena. Pravzaprav zdaj bolj kot kadar koli prej demokracija nazaduje, državljanski prostor se krči, nezaupanje, dezinformacije naraščajo, medtem ko se grožnje svobodi novinarjev in medijskih delavcev iz dneva v dan povečujejo.
Letos je Mednarodni dan demokracije osredotočen na pomen svobode medijev za demokracijo, mir in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Svobodni, neodvisni in pluralistični mediji, ki so sposobni obveščati javnost o zadevah javnega interesa, so ključna sestavina demokracije. Javnosti omogoča sprejemanje ozaveščenih odločitev in poziva vlade k odgovornosti. Ko so medijske svoboščine ogrožene, se lahko pretok informacij zaduši, izkrivi ali popolnoma prekine. Novinarji po vsem svetu se vse pogosteje srečujejo z omejitvami svoje zmožnosti svobodnega delovanja – kar resno vpliva na človekove pravice, demokracijo in razvoj.
Videosporočilo generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa za mednarodni dan demokracije poudarja, da demokracija ne more preživeti brez svobode tiska in svobode izražanja.
Unesco je poročal, da je 85 odstotkov svetovnega prebivalstva v zadnjih petih letih doživelo upad svobode tiska v svoji državi.
Mediji po vsem svetu se vse pogosteje soočajo z napadi, na spletu in zunaj njega, vse več je pridržanj; uporaba zakonov o obrekovanju ter zakonov o kibernetski varnosti ali sovražnem govoru za omejitev spletnega izražanja; naraščajoča uporaba strateških tožb proti zakonom o udeležbi javnosti (SLAPPS) in tehnologij za nadzor; ciljati nanje in ovirati njihovo delo. Kriza COVID-19 je tudi pokazala, kako je za medije postalo bolj kritično kot kdaj koli prej zbiranje in ocenjevanje dejstev ter boj proti dezinformacijam. Enako kritično je zagotoviti spletno varnost in zaščito.
Posebej prizadete so novinarke. UNESCO in Mednarodni center za novinarje (ICFJ) sta ugotovila, da je 73 odstotkov od 714 novinark, ki se identificirajo z ženskami, iz 125 držav poročalo, da so med svojim delom doživeli spletno nasilje.
Poskusi utišanja novinarjev so iz dneva v dan bolj predrzni in pogosto plačajo visoko ceno. Od leta 2016 do konca leta 2021 je Unesco zabeležil 455 umorov novinarjev, ki so bodisi umrli zaradi svojega dela bodisi med službovanjem.
 
V “Naši skupni agendi” je generalni sekretar poudaril pomen civilne družbe pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Civilna družba je bistvena pri zagotavljanju svobodnih, neodvisnih in pluralističnih medijev. Od Gambije do Ukrajine in Tunizije do Šrilanke so organizacije civilne družbe pripravljale pravne okvire za dostop do informacij; boj proti sovražnemu govoru, podpora lokalnemu državljanskemu novinarstvu; boj proti napačnim in napačnim informacijam; in podpiranje medijskih pravic.
Letos je tudi 10. obletnica Akcijskega načrta OZN o varnosti novinarjev in vprašanju nekaznovanosti. Vendar je treba storiti več za okrepitev njegovega izvajanja kot okvira za usklajevanje več deležnikov za zaščito novinarjev in boj proti nekaznovanosti. V svojem sporočilu ob svetovnem dnevu svobode tiska je generalni sekretar OZN António Guterres pozval vlade, medijske organizacije in tehnološka podjetja povsod, naj podprejo delo medijev pri govorjenju resnice močnim, razkrivanju laži ter izgradnji močnih, odpornih institucij in družb.
Vir besedila in foto: OZN
(Visited 10 times, 1 visits today)
Dostopnost