Mokrišča so območja, ki imajo tla vsaj del časa namočena z navadno vodo ali s slano vodo, so na zemeljskem površju ali pod površjem – podzemeljska mokrišča. Najdaljše podzemno mokrišče v Evropi so Škocjanske jame, ki so že od leta 1986 vpisane na UNESCO-ov seznam svetovne dediščine, od leta 1999 pa so vpisane še v seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije. To je prva svetovna medvladna pogodba o ohranjanju in trajnostni rabi naravnih dobrin, ki je bila podpisana na današnji dan, 2. februarja, 1971 v mestu Ramsar v Iranu. Namen konvencije je ohranjanje in varovanje mokrišč na nacionalni ravni z mednarodnim sodelovanjem, saj so mokrišča med pomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi v okolju.
Mokrišča so po večini naravna, ustvarila so se sama, poznamo raznotera kopenska mokrišča: barja, ribnike, jezera, potoke, reke, veletoke, poplavne ravnice, podzemna mokrišča in močvirja ter obalna mokrišča: močvirja s slano vodo, rečna ustja, mangrove, lagune in celo koralne grebene. Mokrišča so ustvarili tudi ljudje z namenom izkoriščanja narave, imenujemo jih antropogena mokrišča: ribniki, riževa polja in soline za pridobivanje soli, v kraškem svetu, kjer je zelo malo površinske vode, pa so si ljudje ustvarjali kali ali lokve.
Slovenija je zelo bogata z mokrišči, prepoznanih je 3500 mokrišč. Vsako mokrišče je pomemno, četudi le vodna luža sredi gozda, ki se zadržuje dlje časa, da se lahko odvije ves razmnožitveni cikel.
Mokrišča v naravi delujejo kot zadrževalniki vode. Strokovnjaki pripisujejo mokriščem veliko pomembnost tudi za ljudi: ob velikih padavinah delujejo kot zadrževalniki velike količine vode za dalj časa in voda s tega območja počasi, kontrolirano odteka v nižje ležeča vodotoke, tako preprečuje, da bi nastajale velike poplave, zadržuje se tudi višji nivo podtalne vode, ki preprečujejo suše. Mokrišča so kot ledvica narave; voda, ki preko mokrišč odteka v podtalnico, se v mokriščih prečisti.
Mokrišča so prvenstveno življenjski prostori za živali in rastline, ki so odvisna od njih, pomembna so za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Letošnja tema Združenih narodov ob svetovnem dnevu mokrišč je „Mokrišča delajo za ljudi in naravo“, ki poudarja pomen ukrepov za zagotavljanje ohranjanja in trajnostne rabe mokrišč za zdravje ljudi in planeta. Potreben je nujni poziv k ukrepanju in vlaganju finančnega, človeškega in političnega kapitala, da rešimo domača in svetovna mokrišča pred popolnim izginotjem – in obnovimo tista, ki smo jih že izgubili.

Državni zbor je 30. marca 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (zv-1g), ki bi omogočal na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer pozidavo raznih infrastruktur. Inštitut 8. marec s predsednico inštituta Niko Kovač na čelu je speljal veliko akcijo o ozaveščanju, kaj taka novela zakona v resnici pomeni za ljudi in naravo. S podpisi peticije smo državljani dosegli, da je Državni zbor bil primoran razpisati referendum, na katerem smo se vsi polnoletni državljani lahko izjasnili ali se s to novelo zakona strinjamo ali ne. Četudi je bil datum referenduma za pitno vodo postavljen v poletne počitnice, se je referenduma udeležilo več kot 45 % državljanov in glasovalo z 86,75 % glasovi PROTI. S tem je bila izredno škodljiva novela zakona o vodaho ostro zavrnjena. Žal so vladajoče stranke ob izidu referenduma izrazile obžalovanje, da novela zakona ni dobila zadostne podpore, državljani pa so izkazali globoko spoštovanje do življenja in uspešno ubranili naravo. Voda in mokrišča so povezana v neločljivo sožitje, ki je ključnega pomena za življenje, naše počutje in zdravje našega planeta.

Vir foto: Mokrišča delajo 24 ur na dan za naravo in ljudi
(Visited 24 times, 1 visits today)
Dostopnost