Alma M. Karlin s polnim imenom Alma Ida Willbalda Maximilliana Karlin se je rodila slovenskima staršema, očetu avstroogrskemu majorju Jakobu Karlinu in materi Vilibaldi učiteljici na celjski dekliški šoli. Doma so govorili nemško. Slovensko je Alma Karlin govorila bolj pogovorno. Aktivno je govorila in pisala v osmih tujih jezikih: angleško, francosko, latinsko, italijansko, norveško, dansko, rusko in špansko. Naučila se je tudi nekaj besed jezikov dežel v katere je potovala, besede je zapisovala v vzporedni slovar.

Tridesetletna Slovenka, poliglotka, svetovna popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica se je nekega lepega dne, na današnji dan, 24. novembra 1919, sama odpravila na pot okoli sveta, ki je trajala kar dolgih osem let. Z majhnim kovčkom in pisalnim strojem v roki je v Celju vstopila na vlak in se odpeljala proti italijanski Genovi, kjer se je vkrcala na ladjo za Južno Ameriko. Pripotovala je v Peru, od tam naprej je krenila na sever v Panamo, v Združene države Amerike, leta 1921 je prispela na Havaje, po dveh letih in pol je julija 1922 prišla na Japonsko, kjer je preživela celo leto. Od tam je šla čez Kitajsko v Avstralijo, v Novo Zelandijo, obiskala številna tihomorska otočja, Papuo Novo Gvinejo, Indonezijo, Javo, Singapur in se preko Tajske in Indije leta 1927 vrnila v Celje. Najtežji del tega izjemnega potovanja je bilo več kot dve leti in pol bivanja in raziskovanja na Južnem morju, ki je veljalo za tisti čas za skrajni rob sveta.

Alma je bila po svojem prepričanju teozofinja in je v tem kontekstu potovala po svetu. Ukvarjala se je s skupnimi elementi posameznih verstev s katerimi se je srečevala v vseh teh deželah, ki jih je obiskala. Ni imela veliko denarja za svoje ekspedicije, zato je svoj pogled obrnila v notranje svetove ljudi s katerimi se je srečevala. Na vseh koncih sveta je proučevala praznoverje, vraže in razne uroke od ljudi, ki so jih takrat prakticirali. Napisala je blizu trideset del: potopise, zgodbe, novele, romane in druga literarna dela.

Alma M. Karlin je bila prvič gledališko upodobljena pred 25 leti v monodrami »Alma« Uršule Cetinski, ki jo je vrhunsko odigrala slovenska dramska igralka Polona Vetrih. Petnajst let kasneje je bil posnet igrani dokumentarni film režiserke Marte Frelih »Alma M. Karlin: Samotno potovnje« (igrala jo je Veronika Drolc). Leta 2015 sta jo v Življenjepisu v stripu »Alma M. Karlin svetovljanka iz province« stripovsko upodobila Marjan Pušavec in Jakob Klemenčič. Pred tremi leti je bila v Cankarjevem domu, ob devetdesetletnici vrnitve Alme Karlin v Celje, velika razstava, ki jo je zasnovala Barbara Trnovec, kustosinja antropologinja in avtorice knjige “Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin”, ki je izšla leta 2011 v zbirki Starožitnosti Pokrajinskega muzeja Celje, kjer je tudi stalna razstava z naslovmo “Alma M. Karlin Poti”.

Vir fotografije: potni list Alme Karlin

(Visited 14 times, 1 visits today)
Dostopnost