Nepismenih je zelo veliko otrok, ker ne hodijo v šole, saj morajo za preživetje svojih družin opavljati celodnevna in slabo plačana dela. Zaradi nepismenosti in neizobraženosti so tudi kasneje prikrajšani za izhod iz revščine. Na svetu živi okrog 750 milijonov nepismenih ljudi, ki so starejših od 15 let, med njimi je pol milijarde žensk.
Pred uvedbo Splošne šolske naredbe leta 1774, ko je šolanje postalo obvezno, je bilo na slovenskem pismenih približno le 13% ljudi. Šolsko splošno naredbo je potrdila avstroogrska cesarica Marija Terezija. Naredba je stopila v veljavo 6. 12. 1774. S tem je na našem ozemlju prvič uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke stare od šest do dvanajst let in sicer tako za dečke kot za deklice. Čez sto let je bilo pismenih že 40%. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 1991 v Sloveniji pismenih ljudi starih 15 let in več nad svetovnim povprečjem, kar 99,54 %. Le 7.234 oseb je bilo nepismenih. Statistični urad domneva, da je pismen vsakdo, ki ima vsaj 3 razrede osnovne šole. Nepismen pa je tisti, ki ima analfabetsko nepismenost, kar pomeni, da oseba ne prepozna črk in ne zna napisati niti svojega imena. Naveden odstotek nam kaže, da je nepismenost v Sloveniji praktično izkoreinjena.
Mednarodni dan pismenosti je Generalna skupščina OZN razglasila na svojem 14. zasedanju Generalne konference Unesca, 26. oktobra 1966 in ga od takrat praznujemo vsakega 8. septembra. Letošnja tema ob dnevu nepismenosti pri organizaciji UNESCO je “Pismenost za okrevanje, osredotočeno na človeka: Zmanjšanje digitalnega razkoraka”.
Foto vir: United Nations
