se je rodila pred pred 135 leti, na današnji dan, 24. 12. 1885. Njen nepogrešljivi literarni sodelavec in zvesti prijatelj Josip Vidmar, ki je Lili spoznal že v otroštvu, je v svoji knjigi Obrazi zapisal, kako so čudno razburjeno pridušeno opozarjale na ljubljanskem Starem trgu mlada dekleta in skočile k oknom ali vratom, da so videle nenavadno, rdečelaso in v hoji nekoliko poskakujočo dekle in vpile: “Nora grofna gre!” Ta “grofna” je bila Lili, po očetu plemenita Haumeder, kasneje plemenita Novy.

Lili Novy je bila zelo zgovorna, Oton Župančič je šaljivo dejal, da »med njene besede včasih nisi mogel vtakniti niti bucike«. Po očetu je bila avstrijska meščanska aristokratinja, po materi pa je spadala v slovenski živelj. Že kot deklica je pisala svoje pesmi, v nemškem jeziku. Po porazu Avstrije in po nastopu jugoslovanske ere se je odnos do slovenstva pri Lili Novy začel spreminjati. Zanimati se je začela za slovensko poezijo in jo tudi prevajala v nemščino; stopila je v slovenski kulturni krog (Župančič, Glonar, Lajovec, Vidmar, Vida Novak, Albreht, Furlan, Leben, Golia…). Prevajala je poezijo naših velikih pesnikov: Cankarja, Prešerna, Župančiča, Keteja, Murna, Gradnika… in slovensko moderno predstavila nemško beročim članom na prvem penklubskega kongresa v Dubrovniku leta 1933, tri leta kasneje pa je za kongres Mednarodne ženske zveze v Dubrovniku pripravila izbor jugoslovanske ženske lirike, ki jih je prevedla v nemščino. Lili Novy je ob samem začetku druge svetovne vojne izdala svojo pesniško zbirko Temna vrata in dokončno preneha pisati svojo poezijo v nemškem jeziku. Osemnajst let kaseneje, posthumno, je izšla njena znamenita zbirka Oboki, ki jo je uredil Josip Vidmar. Obe zbirki še nista v javni lasti, a sta dostopni v Digitalni knjižnici Slovenije.

Pisala je tudi pesmi za otroke: Pika-poka, Majhni ste na tem velikem svetu in druga dela za otroke. Napisala je eseje o Primožu Trubarju, Otonu Župančiču, dve črtici Spomin in Bratec, ocenila igro Svet brez sovraštva pesnice Mire Mihelič ter skupaj z Linom Legišo uredila knjigo Lirika v času moderne.

V Dnevniku so zapisali: “Lilijina naprednost in kompleksnost sta se kazali tudi v njenih političnih nazorih. Želela se je včlaniti v zvezo komunistov, hkrati pa je vsako nedeljo zahajala v cerkev in nikakor ni mogla razumeti, kako bi se lahko veri v boga in v komunizem izključevali. Nacionalizme je sovražila. Pasch Wallersberg (vnuk Lili Novy, op.) se tako spominja, kako ga je babica v 50. letih prepričevala, da se bo Evropa nekega dne združila in bodo narodi živeli skupaj v sožitju.

(Skupno 12 obiskov, današnjih obiskov 1)