znan kot Splošna šolska naredba, je nastal na podlagi cesaričinega dvornega dekreta, ki ga je izdala pred 250 leti, natanko 28. septembra 1770, v katerem je razglasila, da “šolstvo je in ostane državna stvar”, s čimer se je na mah podržavilo vse šolstvo na našem ozemlju, vsaj na papirju. Cesarica Marija Terezija je s tem dekretom skušala ustaviti odkrit odpor z raznih strani, največji odpor je bil med duhovščino in okrajnimi glavarji. Zelo oster je bil naddiakon Martin Jebacin, ki je dvomil v Blaža Kumerdeja, ki je imel za uvedbo šolsko reformo veliko zaslug; v Avstriji je predložil vladni načrt “Kako bi se dalo kranjsko prebivalstvo najbolj uspešno poučevati v branju in pisanju”. Jebacin je zapisal, da “bi nasveti dobrega Kumerdeja kaj pride sadu obrodili… splošno poučevanje kmetskega ljudstva v branju in pisanju ne bi bilo pametno in res kaj prida koristno… kajti, če bi znal preprost človek brati in pisati in govoriti tuji jezik ter se vesti po tuje, bi se prevzemal, bi skušal bolje in lažje živeti, bi ne hotel več na polju delati, bi postal lahkoživec in bi morebiti celo zapustil deželo…” (v članku Rudolfa Dostala: Ljubljansko ljudsko šolstvo v terezijanski in jožefinski dobi)

Šolska splošna naredba, ki jo je potrdila cesarica Marija Terezija je stopila v veljavo na današnji dan, 6. decembra, leta 1774. S se tem na našem ozemlju prvič uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke stare od šest do dvanajst let in sicer tako za dečke kot za deklice. Prvo leto je normalko obiskovalo 120 učencev in v vseh štirih razredih hkrati, kar se je kmalu pokazalo, da ta način vpisa ni ustrezen, saj so v višje razrede sprejeli otroke, ki niso obiskovali ali dokončali nižjih razredov, znanje otrok je bilo zelo različno. Ovira je bila tudi nemščina, ki je večina otrok ni niti razumela. Tako so kmalu ustanovili pomožne razrede, nedeljsko ponavljalno šolo. V osmih letih se šolstvo ni prav uspešno razvilo, leta 1781 je v naših deželah obiskovalo šolo le 900 dečkov in 202 deklici.

230 let pred terezijasnko splošno šolsko naredbo, v času protestanstizma, v prvi polovici 16. stoletja je na Slovenskem, sicer kratkotrajno, delovalo je okrog 40 šol, prva protestantska šola je bila v Prekmurju v Dolnji Lendavi že leta 1544 in je delovala 51 let. Reformatorji so pozivali k množičnem opismenjevanju mladih, prvič so lahko v šolske klopi sedli tudi kmečki otroci, tudi deklice. Še bolj v zgodovino, 512 let pred uvedbo Šolske splošne naredbe, se Ljubljana lahko pohvali s svojo prvo ljudsko šolo, šolo nemškega viteškega reda že v 13. stoletju. Najstarejša je bila šempetrska šola (1262), v Križankah pa sta se vzdrževala tudi zavod in šola za revne deklice.

Foto: vir

(Skupno 15 obiskov, današnjih obiskov 1)